Srečanje društev pacientov z župani petih slovenskih občin je Zveza organizacij pacientov Slovenije organizirala v Velenju. V sklopu okrogle mize so sodelovali župani Peter Dermol, MO Velenje, Renata Kosec, Domžale, Alenka Štrucl Dovgan, Divača, Samo Turel, MO Nova Gorica, in Tomaž Režun, Radeče, srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki društev pacientov, člani Zveze organizacij pacientov Slovenije in predstavniki NIJZ.
Zbrane je pozdravil Peter Dermol, ki je izpostavil, da je Velenje letos nosilec naziva Evropski zeleni list, kar je dokaz prizadevanj za zagotavljanje zdravega in kakovostnega okolja kljub aktivnemu premogovništvu in industriji. Med izzivi, s katerimi se tudi Velenje sooča na področju zdravja, je župan izpostavil centralizacijo in kadrovske stiske.
»V lokalni skupnosti se zavedamo izjemnega pomena zdravja, zato podpiramo različna društva, v katerih se občani vključujejo v različne programe socialne in zdravstvene varnosti. Ves čas posodabljamo potrebno infrastrukturo. Načrtujemo rekonstrukcijo in nadzidavo trakta A Zdravstvenega doma Velenje, s katero bomo pridobili dodatne prostore, nekatere pa posodobili in nadgradili. V prihodnosti želimo v kletnih prostorih ZD Velenje urediti Satelitski urgentni center,« je med drugim dejal župan.
Aktivna vloga pacientov pri odločanju
Na mnoge pereče probleme v zdravstvu in odnosu do pacientov je opozoril Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije.
»Predlagamo nekaj zelo praktičnega. Zakaj ne bi pri vsakem zdravstvenem domu oblikovali sosveta pacientov? Prenašal bi pobude in težave pacientov do zdravstvenega osebja ter predstavljal vez med pacienti in zdravstvenim domom. Predlagamo še, da se na novo uredi sistem participacije pacientov in uporabnikov v upravljanju svetov javnih zdravstvenih zavodov. Danes paciente predstavlja uradnica ZZZS!« je izpostavil Gerbec.
V pogovoru za medije je poudaril še, da se mu zdi stanje v zdravstvu v Sloveniji več kot kritično. »Vemo, da sta temeljna problema dva. Prvi je dostopnost do zdravstvenih storitev oz. predolge čakalne dobe. Vemo, da ljudje umirajo zato, ker ne pridejo pravočasno do zdravstvenih storitev. Drugi problem pa je varnost v slovenskem zdravstvu, in to je največja tabu tema. Začenjamo jo z razpravo o kakovosti v zdravstvu in pri tem so stališča posameznih deležnikov – zdravniške zbornice, zveze organizacij pacientov, države – zelo različna. Gre za vprašanje, kako obravnavamo preprečljive škodljive dogodke v zdravstvu in varnostne incidente pri pacientih. Smisel ni v kaznovanju zdravstvenih delavcev, ampak v učenju iz napak in pregledu organizacije dela. Tudi na Zakon o kakovosti v zdravstvu čakamo že 20 let,« je bil nazoren Gerbec.
Več poudarka na preventivi
Udeleženci srečanja so se strinjali, da za boljše zdravje ne more poskrbeti zgolj zdravnik, zanj si mora prizadevati tudi pacient sam. Da bi bila ta povezava boljša, je treba paciente, pa tudi lokalno skupnost, vzpodbuditi k aktivaciji na področjih zdrave prehrane, gibanja in druženja, torej zdravega življenjskega sloga. Zdravstveni sistem si mora poleg kurativne in nujne oskrbe prizadevati za več poudarka na preventivi, zgodnji diagnostiki, pa tudi dopolnilnih storitvah, kot je paliativna oskrba, ter predvsem za boljšo integracijo oskrbe na vseh ravneh.
V zvezi župane vseh slovenskih občin pozivajo k tesnejšemu sodelovanju z društvi pacientov, zdravstvene domove in bolnišnice pa k oblikovanju sosvetov pacientov in uporabnikov v zdravstvenih domovih, vključitvi predstavnikov pacientov v svete zavodov ter k sodelovanju ob svetovnem dnevu varnosti pacientov, ki je 17. septembra.
MO Velenje je Nacionalni inštitut za javno zdravje lani podelil častni naziv Občina zdravja za aktiven odnos lokalne skupnosti do zdravja svojih prebivalcev in razumevanje zdravja, občina pa je hkrati tudi del slovenske mreže Zdrava mesta – zdravje za vse. Že od leta 2004 se ponaša z nazivom Občina po meri invalidov in tudi sicer na različne načine promovira zdravo preživljanje prostega časa (podpira društva, omogoča najem prostorov itd.).
