Letos Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izpostavlja predvsem pomen izboljšanja zakonodaje na področju okoljskega hrupa, ki ima številne negativne posledice za zdravje. Prav tako so izpostavili, da hrup negativno vpliva na vedenje in kognitivni razvoj otrok.

Hrup je neželen oziroma škodljiv zvok. Prav vsak zvok lahko v določenem trenutku in v določenem okolju postane moteč. Da bi negativne vplive hrupa čim bolje obvladovali, je pomembno poznavanje zakonodaje in znanstvene izsledke, ki nam pomagajo razumeti način delovanja hrupa na naše počutje in zdravje, so zapisali na spletni strani NIJZ.

Poudarjajo, da bi lahko z izboljšanjem zakonodaje, z učinkovitimi ukrepi za zmanjševanje hrupa in z dobrim prostorskim načrtovanjem obremenjenost okolja s hrupom v veliki meri zmanjšali in zagotovili vsem prebivalcem zdravo bivalno okolje. Glede na okolje v katerem smo hrupu izpostavljeni in glede na vire hrupa ločimo pet področij, ki so urejena s posebnimi pravnimi akti in sicer delovno okolje, javne prireditve, varovanje javnega reda in miru, bivalno okolje, ko hrup povzročajo obrati, naprave in/ali infrastruktura ter bivalno okolje, ko hrup povzročajo ostali viri kot so prezračevalne naprave, toplotne črpalke, kosilnice in druga orodja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da samo hrup prometa negativno vpliva na zdravje skoraj vsake tretje osebi v evropski regiji WHO. Eden od petih Evropejcev je v nočnem času stalno izpostavljen hrupu, ki lahko pomembno škoduje zdravju. Hrup prometa torej predstavlja veliko breme bolezni v našem okolju, kar pomeni tudi velike stroške zdravljenja, opozarja NIJZ.

Posebej so izpostavili tudi zvočno okolje v vrtcih in šolah. Hrup lahko namreč zelo negativno vpliva na vedenje in kognitivni razvoj otrok v njihovem najbolj občutljivem obdobju razvoja ter s tem tudi na razvoj dobrih medsebojnih odnosov.

STA