Letošnji nagrajenec s skulpturo Bergmandeljc, ki jo podeljujejo v okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj SAŠA regije, je inženir informatike Uroš Remenih, ki je bil mentor že pri 30 raziskovalnih nalogah. »Sem učitelj praktičnega pouka na Elektro in računalniški šoli ŠCV, nekaj ur opravim tudi na Strojni šoli pri avto serviserjih, poleg tega sem pogodbeno zaposlen še kot računalničar na CVIU Velenje in v okviru svojega podjetja delam različne projekte na področju videonadzorov, domofonov in podobno,« se predstavi.
Področja dela, ki jih je naštel, se izredno hitro spreminjajo, napredujejo, zato se tudi sam nenehno uči. »Pri poklicu informatika moraš biti že za poučevanje ves čas »in«, pa tudi pri programu avto serviserji, kjer že imamo električna vozila, moraš nenehno spremljati novosti,« potrdi domnevo o stalnem učenju in doda, da se prav na dan pogovora odpravlja na novo izobraževanje na Pokljuko, ki ga o električnih vozilih organizira firma BMW. »Pohvaliti moram ravnatelja naše šole Simona Konečnika in tudi direktorja ŠCV Janka Pogorelčnika, da sta res odprta za vse novosti in spodbujata izobraževanje učiteljev,« ne pozabi povedati.
Dijaki so bili navdušeni
Ko so v dvorani Doma kulture razglasili nagrajenca priznanja Bergandeljc, je nekaj dijakov vstalo in z glasnim ploskanjem izrazilo navdušenje nad izbiro. Je torej nagrada šla v prave roke in mu dijaki poplačajo trud z zanimanjem za učenje in delo?
»Ja, smo si blizu, med nami pa je zdrava meja. Še vedno je to odnos učitelj‒dijak, spoštujemo se, ocene dobivajo pošteno, grem jim naproti pri njihovih željah, kolikor se da v okviru pravil. Je pa moja prednost, da učim na področjih, ki mlade zanimajo. Tu se najdemo in zato je tudi toliko raziskovalnih nalog. Sami pridejo do mene, če imam pa jaz kakšno zanimivo temo, poiščem dijaka in ga motiviram, da se je loti. Pri tem me ne vodi ideja, da bomo na tekmovanju osvojili nagrado. Smisel je v tem, da raziskujemo neko področje, razvijamo novitete, da motiviram mlade, da nadgrajujejo znanja in počnejo še nekaj poleg šole. Verjamem, da jim tudi to kasneje v življenju pride prav,« razmišlja Remenih.
Včasih je bila informacija veliko vredna
Ali pa morda dijaki vedo več od njega? »Treba je vedeti, da je pri informatiki oziroma računalništvu, pri hitro napredujočih vedah, ogromno informacij tudi na strani mladih. Velikokrat pridejo z novostmi, s posnetki s spleta, in si jih skupaj pogledamo. Pred 20 leti je bila informacija veliko vredna, danes ni več vredna praktično nič, nima nobene teže. Zakaj? Ker jo na telefonu dobiš v sekundi. Način pouka, ki ga izvajamo danes, je za bodoče čase zelo vprašljiv. Bolj smiselno je, da dijake učimo, kaj početi s to informacijo. Kako izluščiti pravilno informacijo izmed napačnih? Z uporabo umetne inteligence bo prave informacije še težje ločiti od nepravih.
Celoten intervju si preberite v tiskani izdaji Našega časa.
