Kako je s tistimi semeni, ki jih naročimo iz tujine? Je to sploh pametno? Veliko časa pripravi dobrih semen posveča kmetovalec Jernej Mazej, ki se na kmetiji Mazej ukvarja predvsem z vzgojo sadik in pridelavo eksotične zelenjave.

Iščimo semena znotraj Evropske unije

Osnovna pravila pri pridelavi semen so izolacija, razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja, pozitivna in negativna odbira ter dovolj veliko število rastlin za ohranitev pestrosti populacije in preprečitev oprašitve v sorodstvu. Poleg tega moramo v kombinaciji pridelave pridelka in semena vedno najprej upoštevati pravila semenarjenja, šele potem se truditi za čim več pridelane hrane. To pomeni, da na vrtu hkrati ne sme cveteti več sort iste vrste tujeprašnice.
Marsikaj je že bilo treba postoriti v poletnem oz. pozno jesenskem času. Semena pa je zdaj treba dobro pregledati in pripraviti na setev. »Trenutno je idealen čas, da na toplem prebiramo semena, načrtujemo, kaj bomo letos sejali in dejansko pregledamo, ali imamo dovolj semen in ali so še v redu. Iščemo tudi novitete, kaj bi bilo letos zanimivega. Glejmo za semeni znotraj Evropske unije. Namreč, če kupujemo semena izven Evropske unije, je problematično, če ne dobimo rastlinskega potnega lista. Lahko se nam zgodi, da bomo plačali, dobili pa ne. Cariniki nam lahko seme uničijo, mi pa ne bomo upravičeni do povračila denarja. Pri tem velja biti previden, ker je kontrole veliko,« opozori Mazej in doda še, da se sploh pri semenih paradižnika pojavlja močan virus, ki lahko ogrozi njegovo pridelavo.

Pozorni bodimo predvsem pri izmenjavi

Najlepši primer tega so buče, ko celo na sosedovem vrtu ne smejo pridelovati buč druge sorte, kaj šele okrasnih buč. »Pri izmenjavi semen moramo biti zelo pazljivi. Na to vedno opozarjam. Osebno se tudi vedno izogibam semenom buč, semen paprik, če ne vemo, da je to to. Sploh tisti, ki radi zraven paprike gojijo čilije, pa potem čudežno peče. Če ima recimo sosed okrasne buče, pa mi ne vemo in mislimo, da so to lepe buče, hitro lahko pride ko križanja. Okrasne buče vsebujejo toksine in če uživamo takšne buče, lahko pride tudi do smrti. Eden takih primerov je bil nekaj let nazaj v Avstriji.
Bučo vedno poskusimo. Če greni, je za stran, če ima nežen okus, je užitna. Marsikdo bi tudi meni kdaj rad podaril seme buč, a ga prijazno odklonim. Kajti vezan sem tudi na gostince in če pri meni naročijo točno določeno bučo, mora takšna biti, ne nekakšen vaški miks.«
Nekoč smo imeli kakovostno in bistveno več kot danes lastnega semenarjenja, a je bilo tuje boljše in danes je res tuje boljše, saj se je v državah, večjih pridelovalkah zelenjave, semenarjenje bistveno bolj razvilo kot pri nas. Mazej na to temo znanje rad predaja na predavanjih, delavnicah.

Vzemite si čas

Če pa boste semena kupili, si pri tem vzemite čas in preberite vse o sortah, nikakor ne kupujte samo po sličicah, saj pogosto lahko recimo posejemo pastinak namesto peteršilja ali zamenjamo prezimne radiče z jesenskimi in podobno. Ni vsaka sorta za poletje in ni vsaka za pomlad. Vsekakor je priporočljivo še, da kupimo le toliko semena, kolikor ga bomo potrebovali.

S setvijo pa nikakor ne gre prehitevati. Kalitev bo slabša in počasnejša. Mogoče opravite kalilni test starega semena. Ni toliko pomemben čas kaljivosti, kot to, da seme enakomerno in sočasno vzklije. In še nekaj je pomembno: tudi za 10 minut odprta odložena vrečka s semeni zmanjša kaljivost semen, zato seme, ki ga ne porabimo, takoj zapremo v vrečko in jo shranimo v temen, suh in mrzel prostor.