Društvo že skoraj desetletje vodi domačinka Minka Rezoničnik iz Otoka pri Bočni.
Na vabilo na v tej sezoni prvo srečanje smučarjev po starem iz več slovenskih krajev so se odzvali: Rovtarji iz Škofje Loke, Novaška lok smučka s Cerkniškega, Smučarji ŠD Juršinci, Veseli Savinjčani iz Mozirja, »Old-smučarji« Kulturnice Gaberke iz Šaleške doline, domačini Podmeninski gadje ter številni spremljevalci. Med njimi sta bila tudi predsednica Gornjesavinjskega smučarskega kluba – sekcije Veseli Savinjčani Mojca Križ in njen partner Dani Stropnik (oba iz Velenja), ki sta sredi januarja v Avstriji postala svetovna prvakinja in svetovni podprvak v »Nostalgie ski« – smučanju s starimi škijami. Tudi v Bočni sta pustila močan vtis, saj sta ohranila svoj že leta prisoten šampionski stil.
Pred tekmo so se vsi smučarji predstavili s povorko do smučišča, na katerem so domačini »Podmeninski« z muko poskrbeli za zasneženo tekmovališče za hitro vijuganje med vratci in malo skakalnico za poskočne. Smučarska tekma je potekala z več različnimi modeli smuči, celo moderno izvedbo lesenih in kovinskih modelov replik pležuhov, ter v različnih starostnih skupinah smučark in smučarjev. Tako je po natančnih meritvah časa, stilov vožnje in slikovitih padcih s pobiranjem težko povsem realno razvrstiti slabe od najboljših. Pri skokih je bilo to nekoliko lažje primerjati, saj bi naj šteli le daljava in vetrna izravnava.
Najmlajši in najmlajša z 8 leti ter najstarejša in najstarejši s 70 in 81 leti so prikazali prave vragolije, od vožnje do skokov, od čistega amaterstva do prave profesionalnosti. Ob dogodku so se spomnili tudi na lani preminulega super »old« smučarja, Kamničana Marjana Schnabla, ki je svoj zadnji slalom odpeljal prav v Bočni.
Etno kultura smučarske zgodovine
Na takšnem tekmovanju ne gre za modo smučanja po starem, že vsaj 15 let in več se je ponovno začelo organizirano obujanje pred- in povojne kulture smučanja s takrat še preprosto, marsikdaj z »na roke izdelano« opremo. Izvor tega so bili smuči, palice in okovje, po svoje tudi oblačila in obutev, ki so bila v uporabi najprej v severnih deželah Evrope, v osrednji del in takratno Jugoslavijo pa je smučanje naplavilo med obema vojnama in kasneje.
V naši deželi so najprej posegli po smučeh športniki, veliko kasneje pa drugi, ki so odkrili na skednjih in podstrešjih dragocene primerke sani in preprostih smuči. Na osnovi tega so se pred nekaj desetletji začeli preprosto organizirati nostalgični zanesenjaki, ki so ustanovili skupine ljubiteljev smučanja po starem. Nastalo je več društev ali sekcij, nekakšnih starosvetnih smučarskih klubov, ki so se najprej urili na domačih terenih, kasneje pa so prišla v navado tekmovalna srečanja med kraji in območji. To se je ohranilo kljub dejstvu, da imajo ljubiteljska društva in skupine, razen izjem, le malo podpore v lokalnih športnih društvih. Na veselje mnogih v Sloveniji danes deluje med 15 in 20 skupin starodobnih smučarjev, ki vnašajo to zavest tudi v naše okolje.
