Eni jo pijejo grenko, drugi sladko, spet tretji z malo mleka, četrti prisegajo na belo. Dan torej stežka začnemo brez priljubljene skodelice črnega zlata; šele vonj po praženih zrnih kavovca nas zares predrami iz spanja. Skoraj vsakdo izmed nas jo uvršča v vsakodnevno rutino. Slovenci smo kavarniško kulturo prevzeli iz Avstrije, kavo od Italije, sedenje ob njej pa iz Bosne. Pitje kave je za večino obred. Le redki jo pijejo sami, razen ob zgodnjih jutrih. Kavo pijemo ob določenih urah, v izbranih kavarnah, med listanjem časopisa ali brskanjem po spletu, za večino pa kavni obred predstavlja kratek odmor v obremenjujočem in stresnem delovniku.

Cankarjeva je gotovo najbolj slavna

Najbolj slavna skodelica kave v Sloveniji je zagotovo tista iz črtice velikega slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja. Zgodba govori o tem, kako je pisatelj nekoč prosil svojo mati za skodelico črne kave, čeprav si jo je težko privoščila. Ko mu jo je prinesla, jo je pisatelj grobo zavrnil. Danes Cankarjeve skodelice kave zagotovo ne boste zavrnili, saj jo napolnjuje edinstvena mešanica iz lokalne pražarne. Zraven se prileže tudi kakšen košček temne čokolade z okusom vrhniške kave.

Izbrano kavo so že nekdaj radi srkali številni umetniki

Med njimi tudi skladatelj, Slovenjgradčan Hugo Wolf. »Hugo je zelo rad pil dobro kavo. Doma si jo je lahko privoščil po mili volji, ker je oče, ki je sovražil nakupe po malem, iz Trsta naročil kave in riža po celo balo« pravi zapis, ki ga hranijo v Koroškem pokrajinskem muzeju. Wolfova kava, wolčja s smetano je posebna kavna mešanica z rahlo sadno sladko aromo ter s prijetno usklajenim okusom karamele in lešnikov.

Slovenci kavo povezujemo z druženjem

Gremo na kavo? Daš gor za kafe? A boš z mlekom? Ta vprašanja vsi prav dobro poznamo. Slovenci kavo najraje povezujemo z druženjem in pogovorom, je mogoče potrditi že s kratkim sprehodom po naših mestih ob sončnem dnevu, ko so lokali nabito polni. Pri nas je pitje kave pravzaprav sopomenka za številne družbene rituale: prijateljski pogovor, oddih, snidenje, za prvi romantični zmenek.

Najboljšo kavo kuhajo bariste na Šolskem centru Velenje

Načinov priprave je nešteto. Dijakinja Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje Saša Miklavžina je zmagovalka tekmovanja barista junior v Splitu. Kakšna je torej zares dobra kava? »Za dobro kavo je potrebno precej znanja. Najbolj pomembno je, da je kavni aparat dobro očiščen, da imamo pravo temperaturo v avtomatu in zadostno količino kave. Pravilno mora biti nastavljeno tudi mletje kave, kot ga naš aparat zmore. Vsi, ki se vsaj malce spoznajo na pripravo vedo, da ne sme biti preveč grenka, ker to posledično pomeni, da je zažgana. Mnogi mislijo, da če je kava grenka, pač taka je. Ni res. Kava je po svojem okusu grenka, po tistem dobrem okusu in tista je prava. Če pa ja pregrenka, pomeni da je zažgana. Problem je v čiščenju aparata« pravi in dodaja še, da kdo se na kavo vsaj malo spozna, je na pravi okus tudi občutljiv. Na tekmovanju pa je potrebno imeti tudi zgodbo. Saša pravi, da jo je postregla kot Pika Nogavička.