Z besedo »praznik« imenujemo pomemben dogodek ali spomin nanj. S tem ko Božič, ki je Jezusov rojstni dan, imenujemo praznik, hočemo povedati, da je srečanje z Jezusom za nas nekaj prazničnega, nekaj veličastnega. Bog se je v Jezusu učlovečil, da je pokazal, kako je človek povezan z Bogom. S tem je potrjen starozavezni svetopisemski zapis o človeku, da je človek ustvarjen po Božji podobi.
Zato je Božič več kot le spomin na Jezusov rojstni dan, ko postavljamo jaslice. Božič je praznik, ki nas povezuje med seboj, tako s prazničnimi voščili kot z obiski. Nas kristjane povezuje tudi v cerkvi, kjer odmeva pesem: »Slava Bogu in mir ljudem!«
Ta božični spev bi nam naj bil še posebej blizu danes, ko milijoni ljudi živijo v nemiru, ko so milijoni ljudi ubogi in lačni. Ob pogledu na to naj nas nagovorijo Jezusove besede iz Matejevega evangelija: »Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših bratov, ste meni storili.« Da, naš odnos do Boga se meri po našem odnosu do človeka.
Ko je o Božiču razmišljal mladenič Kajuh, je v pesmi Otrokovo pismo Jezuščku zapisal pomembne povedne besede:
»Ti, Jezušček, Ti me ne boš pozabil?
Vem, da ne boš,
ker tudi Ti si reven bil kot mi,
in veš, da je težko ubogim.«
S srčno željo, da bi bilo v novem letu manj trpečih in ubogih, želim vsem bralkam in bralcem teh vrstic blagoslovljene božične in novoletne praznike ter srečno novo leto 2024.

Jože Pribožič