Šoštanjska občina je bila v avgustovskih poplavah med bolj prizadetimi. O tem priča 607 vpisov škodnih dogodkov v program Ajda: več kot 300 plazov, 197 poplavljenih objektov, 172 poškodb infrastrukture … , nenazadnje pa tudi podatek, da je bila Občina Šoštanj med 117 občinami, ki so prejele predplačilo državne za odpravo posledic naravne nesreče, na 11. mestu.
Drugod v občini so najbolj pereč problem predstavljali predvsem plazovi, v Pohrastniku pa so bili že tretjič v zadnjih nekaj desetletjih poplavljeni. Težavo predstavlja sotočje Toplice, Florjanščice in Pake. Ker jih je strah ponovne nesreče, so se tamkajšnji prebivalci obrnili na župana Občine Šoštanj z željo po skupnem sestanku z vodstvom občine in odgovornimi v državi, ki bi jim lahko podali konkretne odgovore za rešitev njihovih težav.
Povabilu župana Borisa Goličnika na sestanek v Kulturnem domu Šoštanj so se odzvali minister mag. Bojan Kumer, Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah z ekipo, direktorica Direkcije RS za vode mag. Neža Kodre s sodelavci in projektanti, vodja Sektorja za investicije Slovenskih železnic mag. Dejan Jurkovič in direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec.
Uvodoma je župan povedal, da je v občini kar 315 km vodotokov, občina pa jih je po letošnjih poplavah sanirala nekaj več kot 24 km. V razpravi je nekaj krajanov zastavilo vprašanje, kaj se da narediti za zagotovitev poplavne varnosti na tem območju – pa ne samo v Pohrastniku, izpostavili so tudi območje ob Florjanščici in sotesko Penk. Nekaj rešitev so predlagali tudi sami.
Boštjan Šefic je poudaril, da so tovrstni sestanki izjemno pomembni, da dobijo tudi oni vpogled v stanje na terenu s strani tamkajšnjih prebivalcev. Njihove informacije so zelo koristne, je dejal, a obenem izrecno poudaril, da bo končno besedo pri vseh odločitvah imela stroka. Povedal je, da je njihov prvi interes, da se določeno območje zaščiti, cilj je obdržati hiše in naselja, vendar ob dejstvu, da so tveganja za ljudi tako nizka, da je izvajanje ukrepov smiselno. Omenjena je bila tudi možnost selitve nekaterih prebivalcev, vendar je to, kot je dejal Šefic, skrajni ukrep.
Nekaj prebivalcev je izpostavilo problem železnice, na kar se je odzval mag. Dejan Jurkovič, ki je dejal, da se je v času od gradnje železniške proge (leta 1891) do danes to območje zelo spremenilo. Povedal je, da načrtujejo nadgradnjo proge – v soglasju z DRSV in da z njihove strani ni ovir za izvedbo kakršnihkoli ukrepov pod železniškimi mostovi na vodotokih s strani pristojnih služb.
Krajane je zanimalo še, kako bi rešili problem podtalnih vod, kaj bi pomenila gradnja industrijske cone na območju travnika v Metlečah, kdaj bodo izvršene sanacije vodotokov. Zavedajo se, da do rešitev ne bodo prišli čez noč, želeli pa so okvirni terminski plan, kako naprej.