Janez Kramar, ki je bil doslej na čelu Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V pogovoru z njim smo izvedeli, kakšna je njegova vizija in kako vidi delovanje Zdravstvenega doma Velenje v prihodnjih letih.
Kako so vaše pretekle izkušnje, predvsem vodenje Reševalne postaje UKC v Ljubljani, vplivale na vaše vodstvene sposobnosti, ki jih zdaj prinašate v ZD Velenje?
»Reševalna postaja UKC Ljubljana je enota skupnega pomena. Vodja reševalne postaje in poslovni direktorji klinik imamo enaka pooblastila, razlika je torej samo v nazivu. Tako kot poslovni direktorji klinik sem tudi vodja reševalne postaje vodil finance, bil sem odgovoren za celotno poslovanje, pripravo programov, nadzor, tako da ne vidim večjih težav pri prenosu znanj. Klinični center je velika organizacija z ogromno službami, v takšnem okolju dobiš kar nekaj izkušenj iz vodenja.«
Torej ste se že v preteklosti spopadali z izzivi. Kako nameravate te izkušnje zdaj uporabiti v velenjskem zdravstvenem domu?
»Izkušnje pri vodenju so tudi vseživljenjske izkušnje. V 35 letih profesionalnega delovanja sem se veliko naučil. Vsaka organizacija ima svoje specifike, a osnovna načela vodenja ostajajo enaka. Z veseljem bom združil svoje znanje z značilnostmi ZD Velenje. A vsaka organizacija, naj bo to ZD UKC ali Reševalna postaja ima svoje izzive, tako da ne vidim večjih težav pri prenosu svojih sposobnosti vodenja v zdravstveni dom.«
Kakšna je vaša vizija za ZD Velenje v naslednjih 5 letih?
»Moja vizija je, da ZD Velenje postane ne le vodilna ustanova na primarni ravni v regiji, temveč tudi referenčni model kakovosti in organiziranosti širom Slovenije in preko njenih meja. Naš cilj je obnoviti in okrepiti zaupanje javnosti. Prepričan sem, da imamo potrebno strokovnost; izboljšati moramo komunikacijo, biti finančno stabilni ter se prilagajati sodobnim tehnološkim rešitvam, ne da bi zanemarili klasične pristope. ZD želim preoblikovati v dinamično, za skupnost odprto ustanovo, v kateri se bo vlagalo v razvoj osnovnega zdravstva. Naša naloga je spodbujanje zdravega načina življenja, sodelovanje z lokalnimi partnerji ter zagotavljanje najvišjega nivoja storitev primarnega nivoja za naše uporabnike.«
Celoten intervju preberite v 41. številki Našega časa.
