Z gibanjem ohranjamo normalno gibljivost sklepov

8. septembra smo zaznamovali svetovni dan fizioterapije, ki je priložnost, da se osredotočimo na ključno vlogo, ki jo fizioterapevti igrajo v življenju mnogih.

Letos poseben poudarek namenjajo artritisu, bolezni, ki prizadene sklepe ter vpliva na mobilnost in kakovost življenja mnogih posameznikov.

Obstaja več vrst artritisa

Nia Jakop, diplomirana fizioterapevtka Centra za krepitev zdravja ZD Velenje, pove, da si lahko pacienti s pomočjo individualno prilagojenih vaj, terapij in nasvetov pomagajo izboljšati gibljivost, zmanjšati bolečino in celo preprečiti nadaljnje poškodbe sklepov.
»Ob letošnjem svetovnem dnevu fizioterapije smo ponudili promocijski material, ki ga je pripravilo Združenje fizioterapevtov Slovenije na temo artritisa, akutnega ali kroničnega vnetja sklepov. Obstaja namreč več vrst artritisa, ki se razlikujejo glede na vzrok ali lokacijo nastanka.«

Kaj ljudi najbolj zanima?

»Zanima jih predvsem, ali smejo zaradi bolečih sklepov še vedno telovaditi in izvajati aktivnosti. Pri vseh vrstah artritisa je izrednega pomena gibanje, s katerim ohranjamo normalno gibljivost sklepov, upočasnimo napredovanje bolezni, zmanjšamo bolečine in izboljšamo kakovost življenja.«

Kaj je artritis?

»Artritis je vnetje sklepov. Ločimo akutno in kronično vnetje. Simptomi vnetja običajno vključujejo bolečino in oteklino, sklepi so togi. Pri artritisu ne gre le za eno bolezensko stanje, ampak obstajajo različne vrste. Najpogostejše so revmatoidni artritis, protin (putika), spondilitis in juvenilni idiopatski artritis, ki prizadene enega na tisoč otrok. Moramo vedeti, da so simptomi lahko pri vsakem posamezniku nekoliko drugačni, najpogosteje pa so to otekli in boleči sklepi.
Oteklina pri revmatoidnem artritisu ne izgine več kot šest tednov, spremljajo jo jutranja okorelost, huda utrujenost, splošno slabše počutje, izguba telesne mase ter izguba mišične mase in vzdržljivosti. Pogost je tudi spondilitis, kjer gre predvsem za bolečino in okorelost v spodnjem delu hrbta, lahko tudi vratu. To so hujše bolečine, tudi ponoči. Vedeti pa moramo, da lahko kljub bolečini in okorelosti te zadeve izboljšamo s telesno dejavnostjo.«

Ali si lahko bolniki sami pomagajo ublažiti simptome?

»Artritis prizadene ljudi na različne načine. Vsako stanje ima specifične simptome, ki se spreminjajo dnevno ali v daljšem obdobju. Vsem oblikam so skupni bolečina v sklepih, okorelost, vnetje in otekline, topla in pordela koža na prizadetem sklepu, šibkost in izguba mišične mase. Artritis lahko negativno vpliva na posameznikovo življenje, saj zmanjša mobilnost in oteži izvajanje vsakodnevnih dejavnosti ter je pogosto povezan z depresijo ali tesnobo.
Zagotovo je na tem mestu zelo pomembna vloga bolnikov. Povemo jim, da je kakovost življenja v osemdesetih odstotkih odvisna od njih. Pomembno je namreč, kaj bodo sami doma naredili za svoje stanje. Naša vloga je predvsem, da jih opolnomočimo. Predstavimo načine in tehnike ter jim posredujemo nasvete, kako in kolikokrat.«

Artritis lahko prizadene tudi otroke in športnike

Žal artritis lahko prizadene ljudi vseh starosti ne glede na njihovo telesno pripravljenost, tudi otroke, najstnike in športnike. »Drži. Najpogosteje med 2. in 6. ali 12. in 14. letom. To imenujemo juvenilni idiopatski artritis, ki je nekoliko pogostejši pri deklicah, ob ustrezni obravnavi pa lahko večina mladih s to diagnozo normalno živi. Obstaja več sprožilcev, včasih tudi ni znan. Pri nekaterih otrocih gre sčasoma v remisijo, vendar lahko z dobrim vodenjem večdisciplinarnega tima večina mladih živi normalno življenje.«

Kdaj najpogosteje ljudje poiščejo pomoč, je to povezano tudi s starostjo?

»Veliko jih prihaja zaradi poškodb ali stanja, ki zahteva nujno obravnavo, tudi zaradi artritičnih sklepov. V javni zdravstveni mreži je namreč dostop do storitev pri težavah z artritisom mogoč z delovnim nalogom za fizioterapijo, ki ga lahko izdajo družinski zdravniki, ali z napotitvijo na fizioterapevtsko obravnavo drugih zdravnikov specialistov. Najpogosteje se artritis pojavi med 40. in 60. letom. A to žal ni nujno stanje in je čakalna doba na fizioterapevtsko obravnavo daljša. Vseeno moram poudariti, da se v ZD Velenje zelo trudimo paciente hitro obravnavati. Tisti pod zelo hitro čakajo na obravnavo največ štirinajst dni.«

Koliko gibanja na dan priporočate?

»Za vsakodnevno gibanje in telesne aktivnosti vsaj pol ure na dan. Pomembno je, da zaobjamemo vse vidike, da smo fizično, telesno aktivni tako, da malo pospešimo bitje srca in se pljuča predihajo. Pomembno je tudi, da poskrbimo za mišično moč in ustrezno raztezanje mišic. Vsem dobro dene, da poskrbimo še za vadbo ravnotežja. To je komplet štirih dejavnikov, ki jih potrebuje celotno telo.«