Prav ta teden je lahko najbolj aktualen, saj obeležujemo Evropski teden mobilnosti, danes, 23. septembra, pa znova praznujemo dan slovenskega športa. Tako lahko združimo okolju prijaznejšo mobilnost s svojim prizadevanjem za več gibanja in boljše počutje.
Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?
Vsak dan se na naših cestah kuhajo podnebne spremembe, prihaja do prometnih nesreč, se prižigajo rdeče luči zaradi naraščajočih številk obolelih in vrstijo neprespane noči zaradi hrupa. Za vsemi temi škodljivimi posledicami se skriva motoriziran promet, ki znižuje kakovost življenja in povečuje tveganja za številne neljube učinke. Vsemu temu bi se lahko izognili s premišljeno uporabo trajnostne mobilnosti, ki odpira vrata učinkovitejšemu, bolj zdravemu in predvsem bolj poštenemu načinu premikanja. Evropski teden mobilnosti je vsakoletna priložnost, da spremenimo svoje potovalne navade.
Zakaj je promet tak problem?
Pogosto slišimo, da sodoben slog življenja ni trajnosten. Izraz pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno ogrožajo našo prihodnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je tako rekoč življenjskega pomena.
Sodoben življenjski slog od ljudi zahteva večjo mobilnost, zaradi česar se povečuje odvisnost od avtomobilov. V preteklih letih sta se v Sloveniji opazno povečala število registriranih motornih vozil in obseg motoriziranega prometa. Najhitreje narašča osebni motorni promet, predvsem zaradi zmanjšanega zanimanja ljudi za javni potniški in železniški promet. Kljub tehničnim izboljšavam avtomobilov se s povečevanjem števila registriranih motornih vozil iz leta v leto povečujejo tudi izpusti toplogrednih plinov v ozračje.
Trajnostna mobilnost
Trajnostna mobilnost je premikanje na trajnostni način, kar vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti, s čimer prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti. Z ukrepi prometne politike moramo zagotoviti, da je potreba vsakogar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških in manjših stranskih učinkih, tveganju in porabi naravnih virov.
Šport je v naši naravi
Slovenci smo športni narod. Tega ne potrjujejo le številni uspehi naših vrhunskih športnikov, temveč predvsem polna šolska igrišča, zapolnjene gorske in hribovske koče ter polne športne dvorane in fitnes centri po celi državi. Redna telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravje, ki je skupaj z duševnim zdravjem najpomembnejša sestavina zdravega življenjskega sloga. Tega se Slovenci dobro zavedamo.