Vsako leto začne na isti dan v tednu kot december, letos je to petek.

Narava se bo odela v pisane barve

V septembru se narava začne spreminjati, saj se listi dreves začnejo barvati v čudovite odtenke rdeče, oranžne in rumene barve. To je čas, ko narava prične priprave na zimsko obdobje. 1. septembra nastopi koledarska jesen, astronomska jesen pa z jesenskim enakonočjem 23. septembra ob 8.49. Beseda »enakonočje« izhaja iz latinskega jezika, pri čemer »aequus« pomeni »enak« in »nox« pomeni »noč«. To se nanaša na dejstvo, da je ob enakonočju dolžina dneva in noči približno enaka na vseh območjih sveta. V tem mesecu in še v oktobru kmetje pospravijo z njiv vse poljščine in opravijo jesenska dela, narava jim dokončno povrne njihov trud, zemlja se umirja in pripravlja k počitku.

Pomemben čas za opazovanje neba

Jesensko enakonočje je za astronome pomemben čas za opazovanje neba. Z enakomerno svetlobo in jasnim vremenom je lažje opazovati zvezde, planete in druge nebesne objekte. Ob enakonočju Sonce prečka nebesni ekvator, kar pomeni, da je Sonce takrat naravnost nad Zemeljskim ekvatorjem. To povzroči enakomerno osvetlitev obeh polobel, zaradi česar so dnevi in noči približno enako dolgi. Enakonočja so imela pomembno vlogo v različnih kulturah in verstvih skozi zgodovino. Pogosto so bila povezana z obredi, praznovanji in prehodi med letnimi časi. Na primer, v antičnem Rimu so praznovali festival imenovan »Vinalia«, ki je bil namenjen boginji vina.

Jesensko enakonočje je torej ne le astronomski pojav, temveč tudi kulturno in naravno pomemben trenutek, ki nas spominja na nenehno spreminjajočo se dinamiko našega planeta in vesolja.

Sejemo prezimne sorte solate, sadimo trajnice in nova drevesa

Septembra poskrbimo, da naše zelenjavne gredice niso prazne. Redno obiramo plodove bučk, fižola, kumar in paradižnika, da spodbudimo rast novih plodov. Da nam doma pridelane zelenjave ne bo zmanjkalo vse do konca leta, posejemo zimsko solato, špinačo, redkvice in motovilec.

Na začetku meseca v vrstice posejemo prezimne sorte solate, setev pa ponovimo v dveh ali celo v treh terminih, saj si bomo tako zagotovili zdrave solatne glave ne glede na muhasto septembrsko vreme. Poleg zimskega česna posadimo še rabarbaro in spomladansko zelje, da bo zemlja bolj rahla, pa lahko na predelih gredice, ki so ostale prazni, posejemo enoletno deteljo ali gorčico. Lahko zasadimo tudi jagode. Tla med posameznimi sadikami pokrijemo z zastirko, s čimer bo izhlapevanje manjše, medtem ko stare jagode oskrbimo s kompostom.

V kimavcu sadimo vse trajnice, če naš okrasni vrt ograjuje živa meja, pa jo obrežimo. Konec meseca posadimo čebulnice, ki nas bodo s svojimi cvetovi prve razveseljevale spomladi. Potonike in perunike presadimo. V travo, pod grmičevje ali ob živo mejo posadimo čebulice narcis, tulipanov, zvončkov, perunik, hijacint in drugih pomladnih cvetlic. Enoletnice, ki so odmrle, zdaj odstranimo.

Ker so septembrska tla še vedno topla, posadimo nova sadna drevesa – prve so na vrsti breskve in nektarine. Vsa mesta, kjer bomo sadili nova drevesa, pripravimo s kompostom. Prihaja tudi pravi čas, da posadimo maline in robide.

Trgatev je bila nekoč najbolj pričakovan dogodek leta

Veliko slovenskih pesnikov opisuje trto kot najdražjo rožico, znašla pa se je tudi v slovenski himni. Priprave na ta jesenski praznik so začele že vsaj dva tedna pred začetkom, ko so zamočili posode. Včasih je začetek trgatve naznanilo grmenje možnarjev. Prvi se je prebudil gospodar, ki je na voz naložil brente in brentače. Kmalu po sončnem vzhodu je bilo v vinogradu že polno trgačev. Gospodinje so morale vstati že ob treh ali štirih zjutraj, da so pripravile vso hrano za trgatev. Opoldne so prinesle kosilo, delo pa se je nadaljevalo do mraka.

Po končani trgatvi na mizi niso smeli manjkati prekajena šunka ali krača, orehova potica in bel kruh. Kmetje so trdo delali celo leto, zato je trgatev pomenila kmečki praznik, kamor so povabili sosede, sorodnike in znance. Za »likof« je bilo vedno veselo, saj so peli in vriskali, prišlo pa je tudi do kakšnega pretepa. Pri bogatih je bila v hiši tudi harmonika, ki je trgače pozdravljala ob koncu opravljenega dela. Trgatev je bila nekoč poleg kolin in cerkvenih praznikov največji in najbolj pričakovan dogodek leta.

Danes se je seveda trgatev precej spremenila, predvsem zaradi vseh strojev, ki so postopek zelo olajšali. Še vedno pa igra ključno vlogo dobra volja trgačev, ki se po navadi zberejo. Za mnoge je trgatev še vedno velik praznik, ki se ga vsako leto veselijo, z obujanjem spominov pa ohranjajo izročilo prejšnjih rodov.

Mesec, namenjen ozaveščanju o raku dojk

September je tudi znan kot »rožnati september«, namenjen ozaveščanju o raku dojk. V tem mesecu tečejo različne kampanje in dogodki za spodbujanje presejanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja te oblike raka. Cilj kampanje je spodbujati zgodnje odkrivanje te bolezni, izobraževanje o dejavnikih tveganja, zdravljenju ter podpori bolnikom in njihovim svojcem. Rožnata barva je postala simbol boja proti raku dojk. Rožnata pentlja je znak solidarnosti in podpore tistim, ki se soočajo z boleznijo, ter simbol zavezanosti ozaveščanju in iskanju zdravil.

V septembru se po vsem svetu izvaja vrsta dogodkov in kampanj, ki se osredotočajo na poudarjanje pomena zgodnjega odkrivanja raka dojk. To vključuje tekaške dogodke, ozaveščevalne delavnice, predavanja, humanitarne prireditve in druge dejavnosti.

Kateri svetniki in pregovori napovedujejo vreme?

• Kakršen kimavec, takšen bo sušec.
• Kakršno vreme na malo mašo (8. 9.) kane, tako trideset dni rado ostane.
• Če pred Mihaelom (29. 9.) jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč.
• Ako na Mateja (21. 9.) sonce sije, kmalu lepa jesen zasije.