Cilj tega dneva je zmanjšanje stigme, povezane z nočnim močenjem, ter spodbujanje staršev, da poiščejo ustrezno zdravniško pomoč in podporo za svoje otroke.

Nočno močenje postelje je lahko za otroka in starše vir frustracij in stisk. »Za otroke, ki posteljo po 5. letu starosti močijo pogosto ali pa jih to vznemirja, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Najprej se posvetujemo z izbranim osebnim pediatrom, ki bo otroka po potrebi napotil na nadaljnje obravnave. Z reševanjem težave je dobro pričeti takoj po 5. letu starosti, ko se otrok tega zaveda in si želi tudi sam postati suh. Staršem svetujemo, da ostanejo mirni, otrokom nudijo podporo in vzpodbudo ter se zavedajo, da kaznovanje, opominjanje na nočne nesreče in zbadanje otroka niso primerni pristopi za reševanje težave.« je povedala Maja Korošec, mag. psihologije in specialistka klinične psihologije, ki deluje v ZD Velenje.

Razvojno gledano je do 5. leta starosti še čisto normalno, da se otrok ponoči občasno pomoči, saj gre za fiziološke procese, ko mišice in možgani še niso tako povezani, da bi znali to prepoznati, zato takrat tega ni dobro preveč problematizirati.

Maja Korošec je z nami delila, zakaj prihaja do nočnega močenja postelje: »Težko bi rekla globalno. Večina otrok je do 5. leta že suhih. Kako hitro se rešijo težave, pa je odvisno od otroka, korakov, ki jih vpeljejo starši, in različnih dejavnikov, vezanih na okolje in otroka. Do nočnega močenja pri zdravih otrocih prihaja iz različnih vzrokov. Raziskave so pokazale, da nočno močenje pri otrocih pogosto izvira iz kombinacije fizioloških, genetskih, psiholoških, okoljskih in razvojnih dejavnikov, zaradi načina, kako se lotimo reševanja težav. Eden od pogostih dejavnikov tveganja je dednost. Če ima eden od staršev ali bližnjih sorodnikov zgodovino nočnega močenja v otroštvu, je večja verjetnost, da se bo tudi otrok soočil s to težavo.«

Obstajo preprosti vedenjski ukrepi, ki so pri marsikaterem otroku zelo učinkoviti. Treba je usvojiti dnevni vzorec lulanja. Če ta ni usvojen (otrok zadržuje urin ali pa mu ta uhaja), pri zdravljenju nočnega močenja ne bomo uspešni.Spodbudimo otroka, da čez dan redno odvaja urin (na 2–3 ure). Pomembno je, da smo pozorni tudi na to, da otrok redno odvaja blato. Otroka spodbudimo, naj zjutraj, opoldne in zgodaj popoldne popije veliko tekočine, medtem ko pazimo, da je vnos tekočin pozno popoldne in zvečer manjši. Pred spanjem otroka opomnimo, naj gre na stranišče. Priporočljivo je, da damo otroka spat brez pleničke na nepremočljivo podlogo. Otroka lahko ponoči zbudimo in ga pospremimo na stranišče. Najbolje je, da najprej opazujemo, kdaj se običajno pomoči, in ga zbudimo malo pred tem. Obstajajo tudi alarmi, ki se sprožijo ob lulanju in otroka zbudijo. Zelo pomembno je, da otroka ob suhih nočeh pohvalimo, lahko ga tudi nagradimo s prijetnimi aktivnostmi.

V nekaterih primerih zdravljenje zahteva tudi uporabo zdravil, ki jih predpiše zdravnik, ki napoti tudi naprej na specializirane obravnave. Zdravnik bo lahko ocenil otrokovo stanje, identificiral morebitne osnovne vzroke in predlagal ustrezne možnosti zdravljenja. Pomembno je opozoriti tudi, da je nočno močenje pogosto povezano s stopnjo zorenja otrokovega živčnega sistema. Večina otrok sčasoma preraste to težavo, saj njihov živčni sistem post