To bo še ena katastrofalna letina, pravi Tomaž Lesnjak, predsednik Čebelarske zveze Saša. »Lahko rečemo, da se v zadnjih štirih sezonah nikakor ne moremo pohvaliti s pridelkom, prej lahko govorimo o škodi oziroma posledicah krutih podnebnih sprememb, ki potrjujejo posledice za okolje škodljivih dejanj ljudi. Žledolom, podlubniki, spomladanske zmrzali, letos preveč dežja in prenizke spomladanske temperature krojijo in otežujejo naše delo, čebelam pa življenje.«

Cvetlične paše ni bilo, lipa je …

Spomladansko hladno in deževno vreme ni omogočalo čebelam paše, kot so jih vajene. Cvetlična paša je praktično šla neopazno mimo, kar se pozna, ugotavlja Lesjak, na rastlinah, saj te nimajo toliko sadežev, kot naj bi jih imele. V tem trenutku je ugodna paša lipe, je pa težava, ker ta med hitro kristalizira. Že v satju se v nekaj dneh strdi in ga je težko pridobiti iz satja. V naslednjih dneh čebelarji pričakujejo zgodnje cvetenje kostanja, glavna kostanjeva paša naj bi sledila kasneje, »potem pa je praktično sezone že konec. Lahko bi se na smreki še pojavila možnost za medenje, a je verjetnost za kaj takega majhna« Trenutno še težko oceni, koliko manj medu bodo pridelali, zagotovo pa vsaj polovico manj za ta čas, kot so si ga obetali in kot so ga pridelali v vremensko ugodnejših letih.

Čebelarje poleg izgube prihodka zaradi katastrofalne letine skrbijo čebele. »Te ostajajo brez osnovne hrane. To bo treba nadomeščati s sladkorno raztopino, za katero pa vemo, da ni bogata hrana, ampak je namenjena zgolj za njihovo preživetje. Kakšen vpliv bo to imelo na razvoj čebel, bomo videli prihodnje leto.« Ob tem dodaja sogovornik, lahko pričakujejo napad bolezni. Hladno in vlažno spomladansko vreme je bilo kot nalašč za razvoj parazita varoje, ki lahko zdesetka število čebeljih družin. V preteklih letih so zaradi slabe paše doma čebelarji vozili čebele na pašo v druge dele Slovenije ali celo po bivši Jugoslaviji. »Razmere za čebelarjenje so po celi Sloveniji enake. Nikjer ni izdatnih paš, pravzaprav teh ni tudi po Balkanu. Pred nedavnim smo bili čebelarji na strokovni ekskurziji v Bosni in tudi tam imajo podobne težave kot mi.«

Posledice katastrofalne letine lahko občutijo tudi potrošniki, meni Tomaž Lesjak. Zaradi majhnih količin medu na trgu znajo poskočiti cene, kar pa hkrati napoveduje možnost večjega uvoza medu, katerega porekla potrošniki ne poznamo. Je pa spodbudno, da raste zanimanje za čebelarjenje tudi med mladimi? »V zadnjih letih smo res beležili večje zanimanje, a se stanje že umirja. Res je, da prihaja do menjave generacij, a sem skoraj prepričan, da bomo kljub temu beležili padec števila čebelarjev in čebeljih družin tudi zaradi vse prej kot normalnih vremenskih razmer,« je sklenil Tomaž Lesjak.