svetovni dan voda je potekal v znamenju iskanja naravnih rešitev glede oskrbe z vodo v 21. stoletju ter bolj trajnostnih in stroškovno učinkovitih pristopov, ki bodo pomagali uravnovesiti vodni cikel in hkrati tudi zadovoljiti potrebe po vodi za vse večjo svetovno populacijo. Po mnenju Nataše Uranjek, vodje službe za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje in članice evropske gospodarske zbornice za odpadne vode, imajo poleg ljudi v vodnem krogu pomembno vlogo tudi čistilne naprave. Če jih primerjamo s človeškim organizmom, dodaja sogovornica, so naše srce, kanalizacijska omrežja pa naše ožilje. »Ljudje uporabljano vodo v vsakdanjem življenju. Isti trenutek, ko voda steče iz pipe, ni več pitna, ampak odpadna voda, ki jo uporabniki obremenjujemo z različnimi snovmi. Nekatere pri čiščenju znamo odstraniti, drugih ne ali je tehnologija, ki je za to potrebna, za današnji čas mnogo predraga. Ljudje bomo morali bolj sami razmišljati o tem, kaj vse vnašamo vase, v okolje in na kakšen način lahko preprečimo, da snovi ne bi prišle v odpadno vodo. Njihovo odstranjevanje na čistilnih napravah je namreč trenutno najdražja stvar.«

Kaj kažejo rezultati meritev?

»Predpisan je obvezni monitoring, ki ga izvaja pooblaščeni izvajalec. Na leto moramo opraviti 24 meritev osnovnih parametrov in 12 dodatnih glede prisotnosti težkih kovin. Rezultati meritev so zelo dobri. Ob tem naj povem, da vseh snovi, ki so v odpadni vodi, ne merimo. Merimo – na primer – organske snovi, ki se raztopijo v vodi, snovi, ki se v vodi ne raztopijo, organski dušik, fosfor. Omenjene z našo tehnologijo čiščenja odstranjujemo, morda še kakšne druge, a jih ne merimo, so pa prisotne v vodi. V prihodnje bomo morali posodobiti postopke čiščenja in odstranjevati stvari, ki jih sedaj še ne merimo. Kajti voda, ki jo prečistimo, gre nazaj v okolje, kar pomeni, da vračamo vanj in s tem v podtalnico, v vodne vire snovi, ki se ne razkrajajo ali katerih produkti razgradnje so lahko še bolj škodljivi za človeka. Pri tem bi rada opozorila na velike težave, ki jih povzročajo zdravila. Ko smo bolni, jih zaužijemo, človeško telo pa vseh ne predela. Telo jih izloči, pridejo v odpadne vode, te v čistilne naprave, ki jih očistijo delno ali pa ne. Zato bodo potrebni dodatni postopki čiščenja. Z obstoječo tehnologijo CČN se več ne da narediti.«

Se je poraba vode lani v Šaleški dolini povečala?

»Ne, že nekaj let je ustaljena, nihajo pa količine padavinske vode, ki jo na naši čistilni napravi prav tako čistimo, saj so na tukajšnjem območju zgrajeni mešani kanalizacijski sistemi. Najbrž bo treba tudi ta sistem posodobiti, da bo padavinskih vod čim manj. Te namreč redčijo odpadne vode, procesi na naši čistilni napravi pa bolje in lažje očistijo bolj koncentrirano odpadno vodo, v kateri so določene hranilne snovi za mikroorganizme, ki predelujejo organske snovi.«

S kakšnimi težavami se poleg omenjenih še srečujete?

»Z odstranjevanjem blata kot stranskim produktom čiščenja odpadnih voda. Naše se po kakovosti uvršča v drugo kategorijo, kar pomeni, da bi ga lahko uporabljali za vrtove, parke, degradirane površine, a bi morali sistem nadgraditi s toplotno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Sicer pa v Sloveniji še vedno ni rešitev v zvezi z blatom. Očitno nas bo k temu prisilila EU, ki pripravlja glede tega novo zakonodajo predvsem zaradi fosforja. Tega je v naravi v omejenih količinah, dober vir zanj pa je blato čistilnih naprav. Lani smo na CČN Šaleške doline »pridelali« 3677 ton dehidriranega blata, kar je več kot leta 2016. Več zaradi sanacije gnilišča. Predali smo ga pooblaščenemu prevzemniku, ki je blato odpeljal na sežig na Madžarsko, nekaj malega tudi v Avstrijo. »

Kaj se najde najpogosteje v kanalizacijskem odtoku, kar vanj ne sodi, vpliva pa na delovanje čistilne naprave?

»Najpogosteje palčke za čiščenje ušes, damski vložki, tamponi, kondomi, tropine sadja … Vse omenjeno ne sodi v kanalizacijo, ampak med odpadke. Prisotnost omenjenega pri čiščenju zamaši črpalke, poleg tega pa moramo določene odpadke sami odložiti na odlagališče zanje.«

Katere aktivnosti načrtujete v prihodnje, saj je CČN Šaleške doline stara že več kot 10 let?

»Vsako leto sproti obnavljamo infrastrukturo, lani smo posodobili opremo na gniliščih in s tem dvignili obratovalno varnost. Za letos in prihodnje leto načrtujemo večje posodobitve pri sprejemu grezničnih vsebin uporabnikov, ki niso priključeni na kanalizacijsko omrežje. Zaradi ljudi, ki živijo v neposredni bližini, smo lani zatesnili prostor dehidracije, prihodnje leto načrtujemo še zatesnitev prostora zgoščevalnika in ureditev zračnega filtra. Za vlaganja smo lani namenili 449 tisoč evrov. Sodelujemo z Inštitutom Jožef Štefan in ostalimi raziskovalnimi organizacijami, ki so pristopili k projektom za merjenje učinkov zdravil v odpadnih vodah, k ugotavljanju navad uporabnikov v posameznih delih Slovenije.«