To dokazujejo tudi statistični podatki, saj je bilo lani v Sloveniji registriranih skupno nekaj več kot 117.000 enoslednih motornih vozil (od tega 56.353 motornih koles, 59.963 mopedov ter 1.431 trikoles), kar je 21 % več registriranih enoslednih motornih vozil v primerjavi z letom poprej oziroma za 51 % več kot pred 10 leti. Motoristi že tako spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, ob teh naraščajočih številkah pa se povečuje tudi njihova ogroženost.

Zaradi značilnosti motorja so motoristi slabše vidni in opazni, kot avtomobili, pogosto vozijo prehitro, največkrat so oblečeni v temna oblačila drugi vozniki pa jih težje opazijo. Zato Javna agencija RS za varnost prometa še posebej opozarja na previdnost in ponovno prisotnost voznikov enoslednih motornih vozil, motoriste in mopediste pa poziva k uporabi zaščitne opreme in čelade ter k prilagojeni hitrosti vožnje in razmeram na cesti, oziroma upoštevanju omejitev hitrosti. Pri tem naj nosijo svetla odsevna oblačila in imajo vedno prižgane luči, ker pa je spomladi asfaltna površina hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, vozišča so še polna udarnih jam in peska od zimskega posipa, pa tudi sposobnost obvladovanja motorja v nekaj mesecih nekoliko upade, je priporočljivo pred daljšo vožnjo osvežiti spomin s krajšo kondicijsko vožnjo.

Opozarjali bodo tudi ostale udeležence v prometu, da naj pozorno spremljajo promet, tako v vzvratnih, kot tudi stranskih ogledalih, predvsem pa voznike avtomobilov, da preverijo  t. i. mrtvi kot saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni in se lahko v ogledalih hitro “izmuznejo”. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista oddaljenega 30 metrov.

Motoristi vse pogostejši udeleženci v prometnih nesrečah

V letu 2017 se je na slovenskih cestah pripetilo 1094 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil, to je 20 odstotkov več kot v letu 2016. Od tega je bilo 29 smrtnih žrtev, 25 motoristov in 4 mopedisti, kar je 21 odstotkov več kot v letu poprej. Med huje telesno poškodovanimi se je delež povečal za 16 odstotkov (iz 176 na 204), število lažje telesno poškodovanih pa za 19 odstotkov (iz 520 na 618). Najbolj izpostavljena starostna kategorija v preteklem letu so bili vozniki med 45 in 54 leti.

Prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil se večinoma pripetijo v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom. V obdobju 2013–2017 se je največ tovrstnih prometnih nesreč pripetilo v poletnih mesecih – juliju (skupaj 791), juniju (skupaj 778) in avgustu (skupaj 768). Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil pa je bilo največje v mesecu juniju (151) in avgustu (148). Največ smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil je bilo avgusta (22) in julija (20). V letu 2017 je po številu smrtnih žrtev predvsem izstopal mesec julij, ko je bilo smrtnih žrtev 9, v mesecu maju in oktobru pa smo beležili po 5 smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil.

Med najpogostejšimi vzroki sta neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje
Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, ki jih povzročil voznik enoslednega motornega vozila v zadnjem 5 letnem obdobju je neprilagojena hitrost in to v kar 44 %, sledi mu nepravilna stran oziroma smer vožnje z 21 %. Težavo predstavlja tudi alkohol, saj so vozniki enoslednih motornih vozil lani pod vplivom alkohola povzročili kar 95 prometnih nesreč (8 % manj kot leto poprej), od tega je bilo  5 smrtnih žrtev (1 manj kot leto poprej).
Analize, ki jih je pripravila Agencija za varnost prometa, so dokazale, da motoristi delajo številne napake v prometu, ki niso povezane zgolj z neprilagojeno hitrostjo. V zadnjih letih se veliko število prometnih nesreč motoristov s smrtnim izidom zgodi v prvem letu po opravljenem izpitu, torej med tistimi, ki v svet prometa šele vstopajo ali pa so vanj vstopili pred kratkim. Od lanskega leta dalje je zato obvezno opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov med motoristi, četudi so podoben program že opravili za osebno vozilo.

Preventivne aktivnosti za večjo varnost motoristov
V okviru akcije bo agencija organizirala številna brezplačna preventivna srečanja za motoriste z izobraževalno vsebino in s poudarkom na pridobivanju praktičnega znanja. Na poligonu bodo motoristi lahko ponovili katero izmed tehnik obvladovanja motornega kolesa, kjer jih bo pri vsaki praktični vaji spremljal eden od izpitnih ocenjevalcev in jim svetoval kako vajo pravilno izvesti ter reševali elektronske teste, s katerimi bodo preverili svoje znanje cestnoprometnih predpisov. Preizkusili bodo lahko tudi katero izmed preventivnih naprav za demonstracijo naletne teže, prikaz alkoholiziranosti z alko-očali, uporabo varnostnega pasu v vozilu ipd. Delavnice bomo razširili tudi na mopediste in skuteriste, katerim bomo namenili ločen prostor ter vsebino.

Terminski plan strokovnih delavnic in dogodkov je že znan, agencija pa poziva vse motoriste, da se udeležijo teh preventivnih dogodkov, saj so resnično koristni pri pripravi na motoristično sezono:

• DARS baza Postojna: sobota, 7. april 2018
• Poligon Krško: sobota, 7. april 2018
• Poligon Logatec:  nedelja, 15. april 2018
• Poligon Murska Sobota: nedelja, 15. april 2018
• Poligon Ljubečna Celje: sobota, 21. april 2018

V času akcije bo agencija sodelovala tudi s Policijo, ki bo izvajala poostren nadzor in tudi ustrezno ukrepala proti motoristom in mopedistom, ki so večkratni kršitelji cestno prometnih predpisov. Ob predpisanih pogojih bodo tudi zasegli motorna kolesa in mopede.
V agenciji bodo nadaljevali z raziskovanjem prometnih nesreč
Nadaljevali pa bodo tudi z raziskovanjem dejavnikov prometnih nesreč za motoriste in identificirali nevarna mesta oziroma mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč.
Zaradi odprtosti državnih meja, lepe pokrajine ter številnih turističnih destinacij je na naših cestah veliko tujih motoristov, zato bo Agencija za varnost prometa v okviru meddržavnega projekta za večjo varnost motoristov z Avstrijo in Italijo skupno nagovarjala motoriste v enakem jeziku in z enakimi ukrepi. Vse tri države namreč povezuje enoten Alpsko – Jadranski prostor z značilnimi motorističnimi potmi, zato je nujen usklajen pristop.