Če posameznik ne bo upošteval ukazov, če ga ne bo mogoče obvladati drugače, bo lahko redar uporabil telesno silo, plinski razpršilec in lisice.
Taka pooblastila so redarji imeli sicer že prej, pravijo na ministrstvu za javno upravo. Zakon, tak kot je zdaj, pa spreminja pogoje, pod katerimi lahko redarji ta sredstva uporabijo, pojasnjujejo.
A Sindikatu redarjev Slovenije ob tem opozarja na številne »nerodnosti«. Denimo na to, da niti desetina redarjev ni primerno usposobljena za tovrstne postopke, v katerih lahko pride tudi do telesnih poškodb tako pri kršiteljih kot redarjih, da slednji v večini slovenskih občin niso posebej nezgodno zavarovani, da bodo nosili glavo naprodaj za mizerne plače (številni, z večletnim stažem, so še vedno v 20. ali 21. plačnem razredu, kar pomeni s plačo od 928 do 965 evrov bruto).
Boris Fedran je v Medobčinski inšpekciji, redarstvo in varstvu okolja Mestne občine Velenje zaposlen že šest let. Blizu devetdeset odstotkov njegovega rednega dela je vezanega na mirujoči promet. Pravi, da je Zakon o občinskem redarstvu uporabo sredstev, ki dvigujejo prah, dovoljeval že prej: »A samo za primere protipravnega napada na nas ali koga drugega. Zdaj se je to pooblastilo razširilo na zadržanje osebe, ki se ne želi izkazati z osebnim dokumentom, recimo. Pri tem pa ni jasna sorazmernost. Lahko kršitelja zadržiš, če je storil prekršek za 40 evrov globe? Lahko že v takem primeru uporabimo telesno silo in sredstva za vezanje in vklepanje?«
Več pooblastil, večja nevarnost, za kršitelje in redarje.
Njegov kolega Marjan Šušelj pa opozori še na nekaj, kar jih skrbi, usposobljenost za tovrstne prijeme: »Obdobno usposabljanje poteka le na tri leta, kar je premalo za izvajanje zahtevnejših postopkov, treba bi bilo bistveno pogosteje, mesečno ali dvomesečno. Na to naš sindikat opozarja že nekaj časa, očitno pa ga nihče ne sliši,« pravi.
»Pri vsakem postopku, ki se konča z uporabo fizične sile, bodisi vklepanja, uporabe plinskega razpršilca je 70-odstotna možnost, da pride do poškodovanja, bodisi kršitelja bodisi redarja,« dodajata. Redarji pa niso zavarovani »krovno«, tako kot policisti ali finančni policisti, denimo. Vsaka občina to področje urejeno po svoje.
