V okoli sto državah po svetu je to dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
Zakaj 8. marec?
Tega dne leta 1857 so ženske delavke zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest. Uprle so se nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Policija je protestnice napadla in pridržala. Čez dve leti so te ženske ustanovile prvi delavski sindikat.
8. marca 1908 se je na ulicah New Yorka pod sloganom Kruh in vrtnice zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Leta 1910 pa je na mednarodni socialistični konferenci v Kopenhagnu nemška feministka in socialistka Clara Zetkin predlagala priznanje mednarodnega praznika žensk, datuma pa takrat niso določili. V Rusiji so nato leta 1917 zadnjo nedeljo v februarju ženske začele z mirovnimi shodi pod sloganom Kruh in mir do odstopa carja. Potem je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico – po gregorijanskem koledarju se je to zgodilo 8. marca.
Kaj pa Slovenke?
Štiri desetletja po prvem protestu v ZDA, leta 1897, je začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje. Leta 1906 je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije na graški univerzi, volilno pravico so Slovenke dobile leta 1945. Sredi leta 2014 je bilo v Sloveniji 2.061.623 prebivalcev, od tega 1.040.204 žensk, povprečna starost ženske pa je bila 43,8 leta (moškega 40,7 leta). Za deklico, rojeno leta 2013, je pričakovana življenjska doba 83,13 leta, za dečka pa 76,93 leta.
Kaj pa danes?
V Sloveniji je sicer – ugotavlja združenje Manager – visok delež izobraženih žensk: po analizi statističnega urada ima terciarno izobrazbo 34 odstotkov Slovenk in 23 odstotkov Slovencev. Tudi delež zaposlenih žensk je visok, plačna vrzel pa je ena najnižjih na svetu. Še vedno pa je delež žensk na mestih odločanja v gospodarstvu majhen. Nič bolje ni niti v politiki, kulturi in znanosti. Slabši položaj žensk na trgu dela pa jezi visoko izobražene mlade ženske, zbrane v projektu Kolegice v okviru Zavoda Nefiks. V zavodu v zadnjih mesecih v okviru dela z mladimi beležijo dva trenda: prvi gre v smer, da se psihologinje, anglistke, komunikologinje in druga dekleta z univerzitetno izobrazbo zaposlujejo kot trgovke, receptorke, blagajničarke, drugi način prehoda v svet dela pa je mogoč le tako, da dekleta odpirajo status samostojnih podjetnic ali delajo preko podjemne oz. avtorske pogodbe.
