Če jih je bilo ob koncu leta 2010 dobrih 11.700, naj bi jih bilo po zadnjih podatkih manj kot 1000. Ob tem pa na omenjenem zavodu priznavajo, da gre za približne izračune na osnovi podatkov iz njihovih evidenc in podatkov statističnega urada. V pro bono ambulantah, kjer nudijo ljudem brez urejenega zdravstvenega zavarovanja brezplačno zdravniško oskrbo, pa beležijo vsako leto več uporabnikov. V najstarejši, ljubljanski, ki deluje že 13 let, imajo blizu 900 stalno prijavljenih kartotek, ambulanto pa vsaj enkrat na leto obišče še od 300 do 400 dodatnih bolnikov. V tri leta mlajši pro bono ambulanti v Mariboru so našteli 500 obiskov v zadnjem letu, v najmlajši koprski, ki deluje poldrugo leto pa so oskrbeli 110 bolnikov.

Pro bono ambulanta je spomladi leta 2014 odprla vrata tudi v Zdravstvenem domu Velenje. Glede na podatke Območne enote ZZZS Ravne na Koroškem, da je bilo konec lanskega leta v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 264 občanov, ki niso imeli urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja (od tega samo lani 40), nas je zanimalo, kakšne so izkušnje zaposlenih v njej. »Težko vam govorim o njih, saj je ambulanto od njenega odprtja obiskalo le sedem oziroma osem oseb. Potrebno zdravstveno oskrbo jim je nudil zdravnik Jože Župančič. Pro bono ambulanta sicer še obstaja, a ne deluje, saj tudi v tem trenutku za njeno storitev ni povpraševanja,« je povedala pomočnica direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Tanja Kontič. Zagotovila je, da bodo v njej obravnavali osebe brez urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja takoj, ko bodo prejeli prijavo oziroma obvestilo o potrebi. Med iskalci pomoči v omenjeni ambulanti so prevladovali zaposleni občani, ki zaradi preskromnega dohodka stroška za plačilo zdravstvenega zavarovanja niso zmogli. Nekaj pa je bilo takih, ki so se v njej oglasili v času poplav v Srbiji. Pri nudenju zdravstvene oskrbe so sodelovali z Lekarno Velenje. Ta je ponudila pomoč v svoji poslovalnici v Nakupovalnem centru Velenjka. Tu so bolniki dobili zdravila na beli recept brez doplačila.

Na vprašanje, čemu pripisati tako majhno zanimanje, je Kontičeva odgovorila: »Vzroka ne poznamo. Morda jih je sram, da bi prišli v tako obravnavo, čeprav nismo nikoli dajali vtisa, da je takšen bolnik manj vreden. Vsi so bili obravnavani enakovredno in korektno.«

Ljudje brez zdravstvenega zavarovanja imajo pravico do nujnega zdravljenja, ki vključuje nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zdravljenje poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo, nujne prevoze, zdravljenje zastrupitev in preprečevanje širjenja okužbe. Stroške teh storitev krije ministrstvo za zdravje, ki je lani zanje plačalo zdravstvenim ustanovam blizu 700 tisoč evrov.