»Lahko rečemo, da je bila gospodarska situacija ugodna, tako da se je brezposelnost znižala za 9,1 odstotka v primerjavi z lanskim decembrom,« navaja vodja urada Branka Škulj Nussdorfer.
Brezposelnost se je znižala predvsem med mladimi – pri vseh brezposelnih do 30. leta starosti in pri iskalcih prve zaposlitve (pravzaprav že drugo leto zapored) – ter pri brezposelnih osebah do pete stopnje izobrazbe.
Povečala se je brezposelnost pri starejših od 50 let in tistih, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni več kot dve leti, pa tudi pri višje izobraženih – od VI. do VIII. stopnje izobrazbe.
Delodajalci so lani največ povpraševali po poklicih iz gradbeništva, gostinstva in turizma. Bolj so jih zanimali tudi kadri, ki so zaposljivi v predelovalnih dejavnostih. To so tehniški poklici: strojniki, orodjarji, strugarji, CNC operaterji in univerzitetni diplomirani inženirji različnih strok – strojništva, elektrotehnike in računalništva. Nekaj povpraševanja so zabeležili po poklicih iz zdravstva ter po voznikih težkih tovornjakov za mednarodne špedicije. »Na našem trgu primanjkuje ravno teh kadrov, ki jih delodajalci največ potrebujejo, torej vseh poklicev tehniške stroke,« pravi Škulj Nussdorferjeva.
Delodajalci tudi za delovna mesta tehniških poklicev iščejo kader z višjo stopnjo izobrazbe
Najmanj iskani pa so bili poklici družboslovnih smeri. »Ti iskalci zaposlitve morajo vložiti veliko več energije v iskanje zaposlitve tako v svojem okolju kot tudi na celotnem območju Slovenije,« dodaja.
V tem tednu je na Uradu za delo Velenje največ prostih delovnih mest v gradbeništvu – 16. Sledijo gostinstvo in turizem s tremi delovnimi mesti, strojništvo, čiščenje in vzdrževanje ter upravljanje in vodenje z dvema prostima mestoma, v transportu, trgovini ter umetnosti in kulturi pa je objavljeno po eno prosto delovno mesto.
Višjo izobrazbo, ko imajo iskalci zaposlitve, bolj morajo iskati priložnosti drugje, saj jih je v njihovem okolju manj.
Zadnjo primerjavo stopnje brezposelnosti na območju Urada za delo Velenje s celotno Slovenijo so naredili oktobra lani, ko sta bili stopnji brezposelnosti enaki – 11,7 odstotka. »Se je pa stopnja brezposelnosti na našem območju v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej bolj znižala. Stopnja brezposelnosti je podatek, ki prikaže prizadetost nekega območja z brezposelnostjo. Na eni strani se brezposelnost zmanjšuje, na drugi pa se povečuje število delovno aktivnega prebivalstva, kar vodi v nižje stopnje registrirane brezposelnosti,« pravi vodja urada za delo Branka Škulj Nussdorfer.
