Zjutraj smo se zbudili v lepo sončno jutro. Ni bilo težko vstati iz tople postelje, saj se nam je obetal krasen jesenski dan. Ob 8. uri smo se zbrali na igrišču v Belih Vodah z namenom, da prehodimo prvo tretjino. Po kratkem jutranjem pozdravu smo počasi napolnili nahrbtnike z »gorivom« in se po gozdni poti odpravili po hribu navzdol. Na hitro smo se ustavili pri Slivniku, pozdravili domače in se malo okrepčali. Spustili smo se po njihovih pašnikih v graben, kjer so nas prijazno pogostili pri družini Živkovič. Nadaljevali smo pot po glavni cesti, nato pa zavili v gozd in se začeli vzpenjati mimo Srebotnika do Prešarjeve domačije. Spet smo malo poklepetali z domačimi in seveda z veseljem poplaknili suha usta s postreženo pijačo. Pot je bila od tu naprej ravna in lahkotna. Lahko smo veselo klepetali in se ozirali po gozdnih sadežih, ki nam jih je ponujala narava. Kostanjeve ježice na cesti so nas opozarjale, da je kostanj že zrel. Kot bi trenil, smo prispeli do Pudgarjev, kjer nam je Anica postregla z dišečimi mini picami. Malo smo poklepetali, se spočili, poleg tega pa smo se prav dobro najedli. Mimo Pergovnikove domačije smo se nato odpravili do Punčeha. Povsod so nas prijazno dočakali in nam ponudili pijačo. Od tu smo se mimo Kelnerja povzpeli do prisrčnega vikenda našega člana Miha Kortnika. Tudi tu smo naredili postanek, nekaj spili, poklepetali, nato pa odšli po Logarski poti nazaj na igrišče. Tam nas je čakal vroč golaž in domač kruh. Golaž je letos za nas pripravila Fanika Goličnik iz gostilne Grebenšek. Za obhod prve tretjine smo potrebovali slabe štiri ure, ki pa so bile prav zabavne in so minile, kot bi trenil. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nas ob poti tako lepo sprejeli v svoj dom in nas prijazno pogostili. Nekateri smo bili bolj, drugi manj utrujeni, vsi pa smo bili veseli, da smo naredili nekaj koristnega zase. S prijetnimi občutki in lastnim zadovoljstvom smo se razšli, z željo, da se kmalu zopet vidimo.

Društvo Vulkan