Ko se srečamo z nasiljem, je najpomembnejši prvi korak zagotoviti varnost sebe in drugih. Če je nevarnost neposredna, je treba poiskati varno mesto in poklicati pomoč, na primer policijo ali center za nujno pomoč. Pomembno je, da nasilja ne ignoriramo in ga ne opravičujemo, temveč ga prepoznamo kot nesprejemljivo ravnanje. Če smo priča nasilju, lahko ponudimo podporo žrtvi in ji pomagamo poiskati pomoč, če je to varno.

Naslednji korak je pogovor in iskanje podpore. O nasilju je dobro spregovoriti z zaupanja vredno osebo, strokovnjakom, šolsko svetovalno službo ali socialnimi službami. Pomembno je tudi dokumentirati nasilje (zapis dogodkov, shranjena sporočila, fotografije poškodb), saj je to lahko v pomoč pri nadaljnjih postopkih. Iskanje strokovne pomoči in prijava nasilja omogočata zaščito žrtve ter prispevata k temu, da se nasilje ustavi in prepreči v prihodnje.