Vlada Republike Slovenije je pretekli 5. marec, rojstni dan pisateljice, profesorice in velike promotorke branja dr. Mance Košir, razglasila za nacionalni dan branja. Pobudo je pripravilo Ministrstvo za kulturo, namen pa je dolgoročno spodbujanje bralne pismenosti ter povezovanje kulture in izobraževanja. Letošnji prvi nacionalni dan branja je potekal pod geslom »Branje je veselje«, ki poudarja pozitivno in povezovalno vlogo branja v družbi.
Branje kot osebna in družbena vrednota
Prvemu nacionalnemu dnevu branja so se pridružili tudi v Knjižnici Velenje, kjer so dogodek obeležili z bralnim srečanjem v okviru projekta Lahko branje za bistri um in pripravili priložnostno razstavo o Manci Košir ter pomenu branja. Ob tem so obiskovalce spodbudili, naj drugim priporočijo knjigo, ki jih je posebej nagovorila. »Branje bogati besedni zaklad, spodbuja razmišljanje in pomembno prispeva k osebnostni rasti,« poudarja Brina Zabukovnik Jerič, višja bibliotekarka ter koordinatorka prireditev in promocije.
Mladi berejo manj, a zanimanje ostaja
Da se bralne navade spreminjajo, opažajo tudi knjižničarji. Kot pojasnjuje Metka Pivk Srdič, višja bibliotekarka in pomočnica direktorja za program v Knjižnici Velenje, se zanimanje za branje skozi leta nekoliko spreminja, zlasti med mladimi. »V predšolskem obdobju otrokom veliko berejo starši, babice in dedki, zato so takrat z branjem še zelo povezani. V prvi triadi osnovne šole je zanimanje še dobro, potem pa v najstniškem obdobju opazimo upad,« pojasnjuje. V srednjih šolah mladi pogosto berejo predvsem za domače branje, saj imajo veliko drugih obveznosti, poleg tega pa jih pritegnejo tudi digitalne vsebine.
Kljub temu knjižnice z različnimi programi vztrajno spodbujajo branje. V Knjižnici Velenje tako pripravljajo pravljične urice za otroke, bralne pakete z izbranimi knjigami ter bralno-debatni krožek Cool knjiga, namenjen najstnikom. »To so manjše skupine, a zelo dragocene. Mladi preberejo knjigo, nato pa o njej razpravljajo in delijo svoje mnenje,« pravi Pivk Srdič.
Vloga staršev je ključna
Pomembno vlogo pri oblikovanju bralnih navad imajo starši. »Če otroci vidijo, da starši berejo, bodo tudi sami pogosteje posegali po knjigah,« poudarja sogovornica. Knjižnice zato staršem pomagajo z nasveti pri izbiri knjig in jih spodbujajo, da otroke vključujejo v pravljične urice ter druge dogodke.
Knjiga ostaja pomembna tudi v digitalni dobi
Čeprav digitalne vsebine postajajo vse bolj prisotne, sogovorniki menijo, da knjiga ostaja nepogrešljiv del kulturnega prostora. Branje namreč omogoča poglobljeno razmišljanje in razvija kritično mišljenje. »Ko beremo, si podobe ustvarjamo sami. Misli niso razpršene, ampak se lahko v celoti posvetimo zgodbi ali ideji,« pravi Pivk Srdič. Prav zato je po njenem mnenju pomembno, da branje spodbujamo v vseh starostnih obdobjih.
