Razstava v počastitev Mikija Mustra - poklon mojstru, ki je postal legenda že za časa življenja
Slovenija je 22. novembra letos prvič obeležila kot dan stripa, dan je posvečen rojstnemu dnevu Mikija Mustra, pionirja slovenskega stripa, animiranega filma in enega najbolj prepoznavnih ustvarjalcev vizualnega pripovedovanja. Pobuda želi okrepiti bralno in vizualno pismenost ter poudariti pomen stripovske umetnosti v sodobni kulturi.
Ob tej priložnosti je bila v našem okolju postavljena razstava, ki jo je zasnovala in pripravila Stanka Ledinek. Z njo smo se pogovarjali o izzivih, posebnostih in brezčasnosti Mustrovega opusa.»Mikija Mustra ni treba posebej predstavljati – postal je del naše kolektivne zavesti.«
Avtorica razstave Stanka Ledinek pove, da je bil osrednji izziv prav v tem, kako na devetih plakatih predstaviti tako velikega mojstra: »Največja dilema je bila, kaj dati na plakate. Kaj izbrati. Miki je bil tako obsežen ustvarjalec, da ga v resnici ni mogoče strniti v nekaj panojev.«
Po njenem mišljenju je bil Miki Muster poseben že zaradi svojega prepoznavnega sloga, ki ga prepoznamo v trenutku – pa tudi zaradi njegove drznosti, »Vedno je delal na meji prepovedanega – pri glasbi, pri stripu, pri risanju golote, pri političnih karikaturah. Bil je svojevrstna avtorska sila.«
Prijateljstvo, humor in optimizem – zakaj so Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik večni?
Njeno prvo srečanje z Mustrskim svetom sega v otroštvo, ko je kot šolarka komaj čakala novo nadaljevanje v časopisu TT. Liki so jo osvojili takoj: »Ti zajčki cik-cak, ta pevka z visokimi petami, pa legendarni ‘ne bo vam uspelo!’ – to je še danes živo. Tudi otrokom so ti liki blizu.«
Muster je svoje zgodbe gradil na prijateljstvu, solidarnosti in skupni rešitvi težav, kar je po avtoričinih besedah sporočilo, ki ga še kako potrebujemo tudi danes:
»Danes se vsi trudimo biti individualisti. Včasih pa smo držali skupaj. Miki nas spomni, da je ‘vsi za enega, eden za vse’ vrednota, ki bi nam dobro dela tudi danes.«
Umetnik, ki je oral ledino
Stanka Ledinek je prepričana, da je Miki Muster postavil temelje slovenskega stripa, ko ta še ni užival umetniškega statusa: »Strip je bil obrobje, včasih celo nezaželen medij. Miki pa je s svojimi liki in zgodbami dokazal, da je to polnovreden umetniški izraz.«
Njegova ustvarjalna zapuščina je izjemna: stripi, ilustracije, slikanice, animacije in ikonične reklame. Samo njegov animirani opus presega tisoč minut, kar bi ustrezalo približno 12 celovečernim filmom.
Topel sprejem in močna čustva obiskovalcev
Razstava je pri obiskovalcih sprožila val topline in nostalgije – Stanka opaža, da ljudje z veseljem obujajo spomine, mlajši pa zvedavo spoznavajo ustvarjalca, o katerem je slišala Slovenija:
»Ko berem njihove odzive, mi je toplo pri srcu. Nekateri se samo nasmehnejo, drugi se spomnijo otroštva. To pomeni, da je razstava dosegla svoj namen.«
Pomemben del razstave so tudi družinske fotografije, ki sta jih prijazno delila Mustrov sin Miklavž in vnukinja Maša: »S tem sta razstavi dala oseben pečat. To je dragocen prispevek, ki ga zelo cenim.«
Miki Muster – avtor, mož, oče
Ob koncu Ledinek izpostavi še eno plat: izjemno zavezanost družini. »Bil je zelo navezan na svojo ženo in sina. Tudi ko je delal v Nemčiji, se je vračal domov, kolikor je le mogel. Po ženini smrti pa je z njo živel v domu za starejše, dokler je bilo mogoče. Bil je zelo, zelo človeški.«
Mojster, ki je zaznamoval generacije
Razstava in novembrski dan stripa sta še en opomnik, da je Miki Muster ostal eden najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev, ki je s svojimi liki oblikoval otroštvo več generacij in postavil temelje slovenskemu stripu.
S tem, ko je Slovenija njegov rojstni dan razglasila za dan stripa, se je simbolno poklonila avtorju, ki je premostil mejo med zabavo, umetnostjo in družinskim spominom – in postal legenda že za časa svojega življenja.
