Začetki godbenega udejstvovanja segajo v leto 1903, ko je v Šoštanju delovala nekakšna narodna glasba. Kulturno dogajanje je bilo takrat že na razmeroma visoki stopnji. Obstajalo je več kulturnih skupin: dramska, pevska in tamburaška. Vse te skupine so bile zelo dejavne ter so nastopale na raznih prireditvah in praznovanjih. Na proslavi 1. maja 1925 pa se je porodila ideja o ustanovitvi delavske godbe na pihala, ki bi nosila ime Zarja (po jutranji zarji). To ime je ostalo do današnjih dni.
Pobudniki ideje so bili nekateri delavci takratne mogočne šoštanjske usnjarne, imenovane Franz Woschnagg in sinovi. Instrumenti za godbo so bili v tovarno dostavljeni 2. decembra 1925, njihova cena je znašala takratnih 26.310 dinarjev. Enodnevni zaslužek usnjarjev je znašal 20.490 dinarjev, razliko, ki je znašala 5.820 dinarjev, je poravnal lastnik tovarne Franz Woschnagg. Kapelnik Irgolič je instrumente podelil 28 članom. Izbrani so bili tisti, ki so najbolje obvladali teoretični del poučevanja in ostale spretnosti bodočega godbenika. Vaje so na začetku potekale vsakodnevno, godba pa je z vsemi 28 člani prvič pred domačim občinstvom javno nastopila na proslavi 1. maja 1926, točno po enem letu od ideje do ustanovitve.
Od 17 do 64 članov
Začetek je bil zelo težaven in godba je zaradi novincev napredovala počasi. Vodstvo godbe je ugotovilo, da je treba pridobiti še nekaj izkušenih godbenikov. Novi godbeniki so prišli iz Gornje Radgone, pri čemer so jim v Šoštanju zagotovili službe in stanovanja. Šoštanjska godba je tako postala številčnejša in kakovostnejša. Igrati so začeli na številnih različnih prireditvah, proslavah, koncertih, veselicah itd., še posebej sta bila pomembna nastop na zletu delavsko-prosvetnih društev Svobod v Celju 7. julija 1935 in nastop v usnjarni v Šoštanju ob praznovanju 150. obletnice tovarne leta 1938.
Vojni čas (1941–1945) je močno vplival tudi na delovanje godbe. Članstvo je zaradi različnih razlogov močno upadlo, medtem ko je godba ostala tudi brez strokovnega vodje. Med okupacijo je mesto kapelnika prevzel Anton Bolha, ki je z vzgojo podmladka pridobil v godbo kar nekaj zelo dobrih godbenikov. Po koncu vojne je godba štela le 17 članov, začasno je mesto kapelnika prevzel Josip Mazej, ki je to funkcijo opravljal do leta 1946.
Nasledil ga je Ivan Marin st. Njegov glavni cilj je bil povečati članstvo, predvsem delo s podmladkom. Z njim se je začel hiter vzpon godbe. Pridobili so veliko novega notnega materiala, vedno več je bilo tudi mladih glasbenikov. Godba je leta 1961 štela 64 članov. K temu je poleg dobrega dela dirigenta pripomogla tudi podpora takratnega vodstva Tovarne usnja Šoštanj (TUŠ), predvsem predsednika godbe Franja Hlačarja in direktorja TUŠ-a Andreja Stegnarja. Ta dva sta imela največ zaslug, da je godba dobila nove uniforme in instrumente.
Zarja TUŠ – PO Zarja Šoštanj
Leta 1994 se je delavska godba Zarja TUŠ preimenovala v Pihalni orkester Zarja Šoštanj in pod tem imenom deluje še danes. Leta 1998 je dirigent Zarje postal Jani Šuligoj. Od 75-letnici delovanja je štela 55 članov. Pihalni orkester Zarja se je v naslednjih letih pomladil, k čemur sta pripomogla dobro sodelovanje z Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski in zelo razširjena promocija orkestra med mladino. Orkestru se je pridružilo več kot 20 novih glasbenikov. Leta 2007 je bil dirigent postal Miran Šumečnik, ki to funkcijo nadvse uspešno opravlja še danes, uspešno dosega začrtane cilje, predvsem pa nadaljuje dobro delo z mladimi, ki jih je vedno več, kar se kaže tudi skozi zavidljive uspehe na raznih tekmovanjih.
Nastopi Zarje, ki ji predseduje Srečko Potočnik, so vedno zelo dobro obiskani, saj so vedno polni raznih zanimivih točk in presenečenj. Orkester je posnel svojo zgoščenko in več videospotov. Zelo dobro skrbijo za podmladek, v zadnjih letih v času počitnic v Šoštanju pripravijo enotedenski tabor, kjer se mladi poleg intenzivnih vaj tudi družijo ter s tem krepijo prijateljstvo in pripadnost orkestru. Orkester vsako leto izvede več samostojnih koncertov in drugih nastopov. Vsakoletni božično-novoletni koncert napolni športno dvorano OŠ KDK v Šoštanju. Na vsakem koncertu pripravijo kakšno presenečenje, v zadnjih letih so to filmski vložki, ki jih godbeniki sami posnamejo in so tudi igralci. Orkester je uvrščen v koncertno težavnostno skupino, kar je najvišja raven v Sloveniji in dokaz, da je tako po kakovosti kot tudi organizaciji med boljšimi orkestri v Sloveniji. V okviru orkestra zadnja tri leta deluje tudi Oktet Zarja, ki ga sestavljajo člani orkestra ter popestrijo nastope samostojno in skupaj z godbeniki.
