Mag. Milojka Bačovnik Komprej je od 1. aprila, čisto zares, upokojenka, saj je vodenje Zavoda za kulturo Šoštanj predala Katarini Aman. Milojkin svet je kultura, in lahko bi rekli, da se zanjo ne bo veliko spremenilo. Le časa bo imela več za tisto ustvarjanje v kulturi, ki ga je morda zdaj malo zanemarjala.
Milojka, ki sliši tudi na ime Mila Boža, v sebi ves čas sledi kulturi in znotraj nje literaturi. »Imeti moraš stik s sabo, početi to, v čemer uživaš, v čemer si dober. Moj prvi spis je bil objavljen v Cicibanu, in kot otrok sem sanjala, da bom pisateljica, želela sem si nekoč izdati knjigo,« pravi. Do zdaj, ko je že odrasla, je izdala več kot eno.
Šolala se je na šolah treh smeri – na srednji ekonomski, višji prometni in visoki za upravljanje. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper.
A v službi je bila v kulturi. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj. Bila je organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica, urednica in članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Je prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017.

Prišlo je nepričakovano

»Vse stvari se ti povrnejo. Verjamem, da če v okolje vstopaš z iskreno mislijo, z željo po dobrem, se ti to vrne,« pravi in je hvaležna, da je imela priložnost voditi Zavod za kulturo Šoštanj. Kaj je s tem pridobila?
»To obdobje proti koncu moje aktivne delovne dobe je pravzaprav prišlo nepričakovano. Tajila bi, če bi rekla, da si tega nisem želela, a sem želela nekoliko prej. Zaradi tega sem, zaposlena kot strokovna sodelavka na zavodu, tudi dvakrat kandidirala za delovno mesto direktorice, a neuspešno. Ko sem od zdajšnjega župana Borisa Goličnika prejela ponudbo, sem bila celo malo presenečena, a sem jo takoj sprejela. Vodenje zavoda mi je predstavljalo dodaten izziv, delo sem poznala, a vedno je bilo treba še kaj zraven. In to je bilo zelo v redu. Mislim, da sem z vodenjem, čeprav so bili dnevi, ko ni bilo lahko, dobila neko samozavest, saj sem lahko vodila program v smeri, ki sem jo želela, in uresničila, s pomočjo svojih sodelavcev, tudi neke projekte.«

Umetnost krepi duha

Z Milojko se počasi poslavlja tudi Zavod za kulturo Šoštanj, saj naj bi prihodnje leto zaživel nov zavod, ki bo združeval več področij. Kaj pa je sedanji zavod ponudil občanom in občini, kako pomemben je bil za Šoštanj?
»Kultura sega v vse pore človeškega življenja, tako v vsakdanjo komunikacijo kakor tudi v posamezne programe ali projekte, ki krepijo narodno identiteto. Ker lokalne skupnosti ustanavljajo zavode predvsem zaradi kontinuiranega delovanja na področju kulture, se morajo tovrstne institucije zavedati kompleksnosti svojega delovanja in kulture ne samo predajati, ampak jo tudi ustvarjati za okolje in širše. Seveda bi lahko zavod na tem področju naredil še več, tega se zavedam, a je postal nepogrešljiv za okolje z bogato zgodovino in turbulentno sedanjostjo. Sedanjost in prihodnost sem videla in vidim na poudarku na umetnosti. Umetnost je tista, ki gradi in krepi duha,« razmišlja za nazaj Milojka in za naprej želi novemu zavodu vse dobro ter da bi v njem delali ljudje z občutkom za skupnost in razvoj dejavnosti.

Čas zase in za družino

»Odkrito povedano, se želim najprej naspati. Žal sem človek, ki nosi skrbi v posteljo in se z njimi zbuja,« odgovori Milojka najprej na vprašanje, čemu bo namenila čas, ki ji bo na razpolago, in koliko bo še »na voljo« lokalni skupnosti.
In nadaljuje: »Računam na obiske naših vrhov, kamor že zdaj rada zahajam, in na čas v svojem kotičku. Družino čaka velik izziv, ki ga ne privoščim nikomur. Računam tudi na več časa, preživetega z vnuki Aleksom, Timom in Jašem, saj mi njihova energija že zdaj lepša dni in bogati srce.
Želim tudi pisati, na računalniku je kar nekaj poskusov proze, nedokončane zaradi tega, ker nisem nikoli do konca razvila misli. To mislim, da mi bo zdaj dano, kakor tudi čas, da se še vedno spoznavam in gradim. Naj se na tem mestu zahvalim številnim, ki so me spremljali in me še spremljajo na moji poti, me bogatili, razveseljevali in podpirali. Želim in upam, da se srečujemo še naprej,« še pravi Milojka B. Komprej.