Slovenija je vsem poznana po lepi naravi, predvsem gorah in zelenju, ki nas obdaja. Večina pozna tudi najbolj znane slovenske jame, predvsem Postojnsko jamo in Škocjanske jame. V Sloveniji pa je registriranih že preko 15.000 jam, prav vsako leto pa se odkrije več 100 novih.
Precej jam se nahaja tudi na Štajerskem, večji del njih sicer v njenem hribovitem oziroma goratem predelu. V okolici Velenja, ob cesti, ki vodi na Koroško, je vhod v eno za ta predel zelo posebno jamo, imenovano Huda luknja. Huda luknja je podzemni biser osamelega krasa ter ena najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji. Nad jamo se nahaja lep vrh Tisnik, do njega pa vodi zanimiva pohodna pot.
Jama Huda luknja ima dva vhoda, na obeh straneh hriba Tisnik. Njen večji vhod je ob regionalni cesti Velenje–Slovenj Gradec, in ta zbuja pozornost že mimovozečim. Pred glavnim vhodom v jamo je soteska, ki ima enako ime kot jama.
Jamo si lahko obiskovalci ogledajo samo vodeno. Treking po Hudi luknji traja od 1,5 h do 2 h. Najprej je potrebnih cca 15 minut dostopa do jame po gozdni poti. Treking po Hudi luknji poteka po zgornjem rovu, katerega prvi del se imenuje Lisičnica, drugi pa Medvedov rov. Povratek je po isti poti. Spodnji del je vodni in namenjen samo jamarjem.
Jamarstvo z otroki
Za otroke in ostale je plezanje po takšni jami, v kateri lahko dobite občutek pravega jamarstva, izjemno doživetje. Izkazalo se je, da otroci ob plezanju po ozkih rovih še posebej uživajo. Osnovnošolski otroci so že dovolj stari, da se lahko na tovrstno dogodivščino podajo skupaj s starši ali skrbniki.
Kot pravijo, so otroci ogledalo staršev. Kot zelo majhna sta moja dva, Suzi in Nejko, le opazovala moje aktivnosti po jamah na fotografijah, pri treh in štirih letih pa sta že sama prvič pokukala v podzemni svet, kot ga vidimo jamarji. Otroci nimajo strahu, po jamah so hitrejši in gibčnejši kot mi. Svoja otroka sem že nekajkrat peljala v Hudo luknjo. Vsakič sta nad jamo navdušena in Suzi jo že tako dobro pozna, da si želi iti prva skozi ozke rove. Občudujeta lepote podzemlja, se vsakič znova veselita netopirjev, ki visijo s stropa, ožine so jima manjša zabava med potjo, vsakič si tudi ogledata okostje jamskega medveda in vsakič, ko pridemo ven, vprašata, kdaj gremo spet.
Običajno je na trekingu skozi jamo Huda luknja z nami tudi naša dobra prijateljica in izkušena jamarka Patricija, katere strast in zabava je risanje. Tudi njen sin Boško je kot deček raziskoval Hudo luknjo in druge jame podolgem in počez. Tako je ob pogovorih nastala ideja, da napišem tekst po resničnem dogodku o tem, kako Suzi in Nejko raziskujeta jamo, Patricija pa zgodbo nariše. Nastala je slikanica, ki je primerna za otroke in odrasle, saj tako eni kot drugi spoznajo največjo in najbolj posebno štajersko–koroško jamo.
Skozi slikanico lahko bralec spozna, da je podzemlje nekaj čudovitega, daleč od tega, da bi bilo tam strašno, nevarno, v bistvu je ravno nasprotno. Tam je drugačen svet, prav tako čudovit kot ta, ki ga lahko občudujemo vsak dan.
