Velenje, 25. oktobra – V Rdeči dvorani se je 25. in 26. oktobra odvijal bienalni, sicer pa sedmi po vrsti, Festival vezenja. Organizatorji so bili MO Velenje, Muzej Velenje in UNI3 Velenje. Letošnja tema so bili vezeni namizni prti in prtički. Med več kot 200 veziljami iz Slovenije in tujine so obiskovalci lahko občudovali unikatne vezenine, katerih bogata dediščina sobiva s sodobnimi uporabnimi ustvarjalnimi trendi.
V sklop letošnjega festivala je spadalo tudi odprtje občasne razstave v Rotundi na Velenjskem gradu z naslovom Venček intimnosti, skrinja pravil, duhovi na pragu. Nevestina bala skozi čas. Avtorica razstave je kustosinja Muzeja Velenje Špela Regulj.
Na ogled je nevestina bala
Muzej Velenje je letošnje leto posvetil ženitovanjskim običajem. Z igrano besedo, petjem in plesom so nekatere že skoraj pozabljene ženitovanjske šege in ohcet v treh dejanjih na Grilovi domačiji v Lipju predstavljali od pomladi do jeseni. Omenjena razstava na Velenjskem gradu pa zdaj vabi še, da vstopimo v nevestino »balo« – veliko skrinjo materialne in duhovne dediščine na prelomu iz 19. v 20. stoletje do danes. Predstavljene so šege, navade, predmeti, spomini in zgodbe, ki so še danes prisotne v našem prostoru in nevede narekujejo dejanja, katerih pomen se je morda s časom že izgubil. Pri razstavi je z zbirko tkanin in vezenin sodeloval tudi Zanavyku muziejus iz Litve.
Kot je povedala direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten, so sodelovanje z omenjenim muzejem pričeli naključno pred petimi leti v programu Erasmus+. »Začelo se je s preučevanjem dediščine lanu, ki je v Litvi še zelo močna, pri nas pa umira. Nadaljevalo se je s preučevanjem oblačilne dediščine obeh držav in povabili smo jih na festival vezenja, saj so litovska obredna oblačila polna vezenin,« je povzela začetke sodelovanja. Povedala je še, da imamo Slovenci in Litovci veliko skupnega, dediščino pa ohranjamo na različne načine.
Kako se ženijo drugje?
»V zadnjem času nam nesnovno kulturno dediščino znova uspeva dobro oživljati, obujati šege, navade. Prav projekt ženitovanjskih običajev nameravamo nadaljevati in v prihodnjem letu bomo ob razstavi pripravili različna druženja. Želimo namreč predstaviti poročne šege in navade Velenjčanov, ki po rodu niso Slovenci. Teh je pri nas veliko, ne le iz republik nekdanje Jugoslavije, ampak tudi iz drugih delov sveta,« je napovedala zanimivo dogajanje direktorica Muzeja Velenje in hkrati že povabila vse nas, da razmislimo o ohranjenih predmetih, fotografijah, zgodbah in spominih, s katerimi bi sodelovali.
Tako kot je veliko posameznikov sodelovalo z Muzejem Velenje, ki so prispevali spomine, zgodbe in predmete s svoje poroke ali poroke v sorodstvu, da je lahko Špela Regulj pripravila letošnje predstavitve ženitovanjskih običajev. »Marsikaj je, na srečo, na podstrešjih še ohranjeno. Pogosto pa se zgodi, da ob smrti staršev potomci stare stvari zavržejo, ne da bi se zavedali pomena za ohranjanje. Včasih nas pred čiščenjem pokličejo in pregledamo, kaj bi bilo uporabnega, in takih povabil smo vedno veseli,« še pove Tanja Verboten.
