Poročali smo že, da je Juana Robida, profesorica slovenščine na I. gimnaziji v Celju iz Podgore v Občini Šmartno ob Paki, prejela na slavističnem kongresu v Celju priznanje Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Prejela ga je za posebno uspešno dolgoletno pedagoško delo v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Pred dnevom reformacije, zelo pomembnim praznikom za slovensko kulturo in jezik, smo jo povabili na klepet o tem, kaj ji priznanje pomeni, ter o odnosu do slovenskega jezika med mladimi.
Je bilo glede na rezultate vašega dela na področju maternega jezika med mladimi priznanje pričakovano?
»Ne. Sem ga pa bila zelo vesela, ker me je zanj predlagalo Slovenistično društvo Celje – letošnji soorganizator slavističnega kongresa. Zelo vesela sem ga bila tudi zato, ker sem ga prejela za posebno uspešno pedagoško delo. Kot zanimivost naj povem, da sem bila pred 25 leti, ko je Celje prvič gostilo slavistični kongres, med njegovimi soorganizatorji. Takrat je prejela priznanje ena od stanovskih kolegic in si niti v sanjah nisem mislila, da bom po četrt stoletja med prejemniki priznanja tudi sama.«
Priznanje stanovskih kolegov ima težo, saj ga ne podeljujejo za »majhne stvari«.
»Seveda je pomembno, je potrditev pravilnega dela, tega, da je prav, ker si to delal s srcem, z veseljem, ne le v razredu, ampak tudi izven njega. Rada delam z dijaki, ustvarjam z njimi najrazličnejše kulturne dogodke v šoli in izven nje ter sodelujem pri različnih projektih.«
V življenju je pomembno puščati sledi; vaše so na področju maternega jezika z mladimi zelo vidne.
»Vedno sem vesela, ko se srečam s svojimi učenci s takratne Osnovne šole Veljka Vlahovića v Velenju (tu sem učila slovenščino 6 let) in bivšimi dijaki I. gimnazije v Celju, za katere vem, da so šli študirat slovenščino, ko mi povedo, da so se tudi zaradi mene odločili za ta študij. To je posebno zadovoljstvo, ker veš, da si v njih vzbudil ljubezen do maternega jezika, do besedne umetnosti, kulture. Ponosna sem, ker so nekateri učenci, dijaki danes že v akademskih vodah slavistike in slovenistike, drugi se po teh stopnicah vzpenjajo, številni poučujejo slovenščino v razredih. Nenazadnje je v slovenističnih vodah tudi moj sin Nejc.«
...
Celoten intervju si lahko preberete v današnjem Našem času.