Med njimi je gotovo Drago Tamše, predsednik Kulturnega društva Gorenje.

Delo ga veseli in bogati

»Ste na terenu ali doma?« smo ga vprašali ob dogovarjanju za srečanje. »Na terenu. Skupaj z našim režiserjem Francem Fužirjem sva v dvorani kulturnega doma v Gorenju. Pred sobotno predstavo, ko prihaja k nam v goste gledališka skupina, je treba nekaj postoriti,« je pojasnil. Njegov odgovor nas ni presenetil, saj mnogi vedo, da je v društvu deklica za vse.
»Lahko bi se temu tako reklo, a moram takoj dodati, da nisem sam in da imam pomoč ekipe, ki poprime za to, kar je treba narediti, za kar sem hvaležen vsakomur posebej. Je pa tudi res, da pridejo trenutki, ko sem poleg predsednika še igralec v gledališki skupini, tisti, ki pomete dvorano, lepi plakate za prireditve na oglasne deske, če je treba, poprimem pri pripravi kulise in podobno. Ne glede na to pa trdim, da je delati na področju ljubiteljske kulture nekaj lepega. To me veseli in bogati,« je še dodal.
Po poklicu je strojni ključavničar, ki je svojo karierno pot začel in končal na Premogovniku Velenje. Po njegovih besedah si je bil s kulturo »zelo blizu« precej prej kot z orodji. Že od otroštva se je zgledoval po svojih stricih, ki so bili ljubiteljski odrski igralci, tudi samouki na harmoniko v Doliču, kjer ima korenine. Pri njegovi mami se je zato večkrat pelo. Kot mladostnik je nato aktivno deloval v velenjski folklorni skupini Koleda. Ko si je ustvaril družino, se je preselil v Paško vas in se kmalu vključil v delovanje Kulturnega društva Gorenje. »Nič mi ni pretežko. Vesel sem, če me režiser povabi kot igralca v predstavo. Sem zaradi tega kar malo ponosen nase. Kultura mi veliko pomeni in to prenašam tudi na svoje otroke.«

Kultura nima meja

Priznava, da vzame delo na področju ljubiteljske kulture precej časa, sploh v pripravah na premiero, a če nekaj počneš z zadovoljstvom, si prilagodiš urnik tako, da zmoreš, kar si zadaš. Poleg ukvarjanja z ljubiteljsko kulturo Drago rad ponudi pomoč tam, kjer jo potrebujejo. »Je tako, da nismo več rosno mladi in da nam na primer teksti, ki se jih je treba naučiti, ne gredo tako hitro v glavo kot mlajšim, ki se nam starejšim malo posmehujejo. Malo več truda je treba vložiti povsod, in ko je na konci »izdelek« dober, smo vsi veseli.«
Zanj kultura nima meja. Kultura ni samo slikanje, pisanje literarnih tekstov in poezije, ampak jo zasledimo na vseh področjih našega življenja, je razmišljal na glas. »Pij malo, pij dobro – ni to kultura pitja? Če si spoštljiv do drugega – ne gre pri tem za kulturo? Kultura je življenje, in če bi vsi živeli kulturno, bi bilo vsem veliko lažje in lepše.«
Zelo zadovoljen je, ker lokalna skupnost podpira delovanje dveh ljubiteljskih kulturnih društev. V pogovorih z drugimi predsedniki velikokrat zazna, da to ni ravno običajno. »Kultura je v našem okolju kar živa. Seveda se da marsikaj narediti bolje, a si člani kulturnih društev prizadevamo narediti veliko za zadovoljstvo obiskovalcev prireditev.«
V mnogih društvih, je dodal, se srečujejo s pomanjkanjem novih članov, predvsem mladih. V »njegovem« za zdaj še ne smejo preveč tarnati zaradi tega. Zaupali so jim tudi izvedbo letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Sicer pa za vsako predstavo povabijo v svoje vrste mlajše igralce in jih poskušajo motivirati, da bi ostali. Če drugače ne, z druženjem po nastopih. Kar dobro jim gre pri tem, pravi.

Zamisli in volje za nadaljnje delovanje društva mu za zdaj ne manjka, želi pa si počasi izpreči kot njehov predsednik. Društvo bo kmalu praznovalo 30-letnico delovanja, sam pa je za njegovim krmilom že 24 let. »Novi ljudje, nove ideje, zagnanost. Vse težje je dobiti nekoga za to. Pa bi bilo prav, če bi »zagrizli« mladi, za katere pravimo, da na njih stoji svet. Sam bom z veseljem sodeloval pri doseganju zastavljenih ciljev, če bodo tako želeli. Roko na srce – če počnemo nekaj, kar nas veseli, bomo naredili nekaj zase in za tiste, ki se zavedajo pomena kulture v vsakdanjem življenju,« je sklenil Drago Tamše.