Slovenski statistični urad je predstavil kulturno bero za leto 2022 s statističnimi podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji. Tam smo preverili tudi, kako pogosto je še ime France, koliko Vrb obstaja in kaj vse smo po našem največjem pesniku poimenovali.

Francetov je vse manj

Ime France ima v Sloveniji 278 oseb (podatki se nanašajo na 1. 1. 2023). To ime je po pogostosti med moškimi imeni na 408. mestu, med vsemi pa na 813. mestu. Največ prebivalcev (122) s tem imenom živi v osrednjeslovenski statistični regiji. Sledijo jugovzhodna Slovenija in Gorenjska. Največ jih je rojenih med letoma 1951 do 1960. V Sloveniji imamo tudi 339 prebivalcev in prebivalk s priimkom Prešeren. Ta priimek je po pogostnosti na 1.097 mestu. Največ jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji. Sledijo Gorenjska in jugovzhodna Slovenija. Na Koroškem ni nikogar s tem priimkom.

Poimenovanja po Prešernu

V Sloveniji je po zadnjih podatkih petinštirideset Prešernovih ulic, petnajst Prešernovih cest, štirje Prešernovi trgi, eno Prešernovo nabrežje, ena Cesta Franceta Prešerna in en Trg Prešernove brigade. V vseh teh delih naselij skupaj je bilo 1.728 hišnih številk in je živelo 8.640 prebivalcev. Po Francetu Prešernu so poimenovani en vrtec, štiri osnovne šole in ena gimnazija.

Vrba ni le na Gorenjskem

V Sloveniji so tri naselja z imenom Vrba: v občinah Lukovica, Dobrna in Žirovnica. V Vrbi v občini Žirovnica, Prešernovem rojstnem kraju, sta v 2018 živela 202 prebivalca Slovenije (101 moški in 101 ženska). Naselje je merilo 3,8 kvadratnih kilometrov, gostota poseljenosti pa je bila 53 prebivalcev na kvadratni kilometer.

Kaj pa kultura? Kako radi obiskujemo dogodke?

Leta 2022 je tretjina prebivalcev, starih 16 let ali več, odšla na vsaj eno kulturno prireditev, največkrat na koncert ali gledališko predstavo, 22 % pa jih je vsaj enkrat obiskalo kino, v največjem deležu mladi od 16 do 24 let (47 %), medtem ko si je vsaj en film v kinodvorani ogledalo le 5 % starejših od 65 let.

Najraje si izposodimo knjige in brošure

Splošne knjižnice – te so organizirane v mrežo 283 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov – so imele skoraj 416.000 vpisanih članov, približno 70 % je bilo odraslih, okrog 30 % pa mlajših od 15 let. Število letno izposojenega gradiva znaša 45 knjig oz. brošur na člana. Poleg splošnih so del slovenske mreže knjižnic še Narodna in univerzitetna knjižnica ter 923 šolskih, 149 specialnih in 129 visokošolskih knjižnic. V letu 2022 smo si v več kot 18 milijonih izvodov izposodili knjige in brošure, sledilo je neknjižno gradivo in serijske publikacije, beleži statistika Narodne in univerzitetne knjižnice.

1.005 razstav v muzejih in galerijah

Slovenski muzeji in galerije so v svojih prostorih pripravili 1.005 razstav ter dodatno še 123 e-razstav za virtualni prostor. Poleg razstav so te ustanove obiskovalcem ponudile še skoraj 39.000 različnih izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov) in 323 e-dogodkov za virtualni prostor.

Kulturniki izvedli skoraj 25.000 prireditev

Kulturni domovi, gledališča, obe operi in glasbene ustanove so na svojih odrih izvedli 24.347 prireditev. Približno polovica (49 %) jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov. Nekatere kulturne ustanove ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve. Takih je bilo 6.743 ali okoli 28 % vseh, večino brezplačnih prireditev so pripravili kulturni domovi. Prireditve v kulturnih ustanovah so pritegnile skupno 3,6 milijona obiskovalcev, posamezno pa povprečno 149.

Raje gledamo tuje kot slovenske filme

Filmski delavci so ustvarili 30 celovečernih filmov ter 79 kratko- in srednjemetražnih filmov. Distributerji filmov so zagotovili prikaz 32 slovenskih in 356 tujih filmov v kinematografih, skupno so našteli 1,8 milijona gledalcev: Slovenske filme si je ogledalo 315.084 oseb – posameznega v povprečju 9.846 gledalcev, tuje filme pa 1.529.346 oseb – vsak film torej v povprečju 4.296 gledalcev.

Kateri so najbolj zanimivi poklici v kulturi?

Med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo konec leta 16.086 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih značilnih poklicev s področja kulture. Toliko jih je bilo namreč takrat vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. 62,7 % teh oseb je bilo zaposlenih, 37,3 % pa samozaposlenih. Na prvem mestu so novinarji, sledijo prevajalci, tolmači in lektorji, v tretji skupini so bibliotekarji, nato pa tehniki, glasbeniki, pevci in skladatelji. Na koncu lestvice zaposlenih in samozaposlenih v kulturi so radijski in televizijski napovedovalci.

Koliko denarja namenimo za kulturo?

Država je v letu 2022 namenila za kulturo – tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – skupno 539 milijonov evrov. Celotni izdatki države za kulturo so torej znašali 256 evrov na prebivalca, posameznik pa je za kulturo porabil v povprečju 218 evrov. Za primerjavo: pred devetimi leti, leta 2013, je država za kulturo v celoti namenila dobrih 428 milijonov evrov, posameznik pa je za kulturo porabil v povprečju 157 evrov.