Naslovili so jo Čas življenja in čas smrti, na kar simbolično namigujeta tudi uri, ki sklepata razstavo. Kajuh in njegovo življenje sta predstavljena prek fotografij, rokopisov in tudi osebnih predmetov.

Razstavo Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik – Kajuh (1922-1944) sta pripravila dolgoletni direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič in vodja rokopisne zbirke v NUK Marjan Rupert. Kot je na predogledu pred odprtjem povedal Vrbič, so o veliki pregledni razstavi začeli razmišljati pred dvema letoma, gre pa za največjo razstavo o Kajuhovem življenju in delu v zadnjih 50 letih. Leta 1968 so namreč v njegovem rodnem Šoštanju odprli Kajuhovo spominsko sobo, ki so jo potem v 90. letih ukinili.

Na razstavi je Kajuh predstavljen prek obsežnega izbora fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. Postavitev vodi prek njegovega otroštva in dijaških let, bivanja v Ljubljani, kjer je spoznal svojo ljubezen in ji posvetil cikel ljubezenske poezije, do odhoda med partizane in smrti pod streli nemške patrulje blizu domačega Šoštanja, ko je bil star dobrih 22 let.

Predstavljeni so tudi njegovi literarni vzorniki, med katere prištevajo Ivana Cankarja, Toneta Seliškarja, Mileta Klopčiča, Vladimirja Majakovskega in Srečka Kosovela. Na ogled so tudi glasila, v katerih je objavljal svoje pesmi, tudi ilegalni tiski iz obdobja njegovega bivanja v Ljubljani, ko je pesmi objavljal pod različnimi psevdonimi, ter druge publikacije in knjige z njegovimi objavami.

Kot so zapisali v NUK, se je Kajuh že kmalu po smrti uveljavil kot klasik slovenske književnosti. O priljubljenosti njegove poezije govorijo tudi številke: že med vojno je, večinoma v improviziranih pogojih, izšlo 19 ciklostiranih zbirk njegovih pesmi, po vojni pa so skupaj z biografskimi deli našteli še okoli 40 zbirk, monografij in literarnih del, posvečenih njegovemu delu in življenju.

Razstava bo na ogled do 6. maja prihodnje leto, ki ga je vlada razglasila tudi za Kajuhovo leto. (STA)