Na prireditvi je kot gostja in slavnostna govornica sodelovala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko s svojimi sodelavci. Med gosti je bil tudi borec 14. divizije Emilijan Cavnik, ki je Kajuha poznal.
S svojo prisotnostjo je ministrica potrdila iskreno namero sedanje vlade RS, da Kajuhu da mesto v slovenski kulturi, zato je tudi razglasila leto 2023 za Kajuhovo leto. Njemu v čast bo 21. februarja prihodnje leto v Cankarjevem domu osrednja slovesnost.
V šoštanjskem kulturnem domu pa je Zavod za kulturo pod vodstvom Kajetana Čopa pripravil kolaž Kajuhu v spomin: videli smo kratek film, video spot Ditke, videoprojekcijo Stanislava Špegla ter poslušali recitacije Kajuhovih pesmi. O pesniku in narodnem heroju, njegovi brezčasni poeziji sta govorila osrednja govornika župan Občine Šoštanj Boris Goličnik in ministrica za kulturo.
Nekateri projekti bodo v trajen spomin
Občina Šoštanj je vrsto prireditev v Kajuhov spomin začela v januarju. Nekateri projekti – izdaja knjig, filmov, uglasbena poezija, skulpture, slike, poimenovanje šol, parkov, ulic bodo v njegov trajen spomin, drugi dogodki so se dotaknili src gledalcev, poslušalcev. Župan se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so širom Slovenije pripravili projekte Kajuhu v spomin, organizatorjem v Šoštanju, hkrati pa je poudaril ponos Šoštanjčanov na svojega rojaka, pesnika in narodnega heroja, človeka vrednot in poguma.
»Njegova zapuščina je vodilo vsem generacijam, moč njegove besede pa svetel kažipot vrednot, kot so domoljubje, človekoljubje ali preprosto občutek za krivico, bolečino in trpljenje vseh zatiranih ljudi. Kajuh je pesnik vseh časov in generacij in vse, kar je zapustil, je zapisal z ljubeznijo – do matere, domačega kraja, izbranke, slovenskega naroda in slovenske besede,« je dejal in poudaril, da so letos posebno pozornost posvetili mladim, da bi jim približali Kajuhovo poezijo in sporočila v njej.
Boris Goličnik je ob tej priložnosti ministrici za kulturo podaril pesniško zbirko, vezano v usnje na ročno izdelanem papirju, ki je izšla ob 60-letnici smrti Kajuha, in knjigo 100 dejstev o Kajuhu, ki je izšla prav v teh dneh.
Praznovanje se še ni zaključilo
Dr. Asta Vrečko je poudarila, da je v decembru in prav na rojstni dan Karla Destovnika Kajuha po Sloveniji potekalo več prireditev njemu v spomin, ena pa tudi v Trstu.
Kajuh je v otroštvu rasel razpet med dve socialno različni družini – meščansko po materi in skromno kmečko po očetu – ter v narodnostno mešanem kraju. »To ga je zaznamovalo in navdihnilo njegovo ustvarjalnost, ljubezen do doma in družbene pravičnosti. V času vojne pa je v njegovem ustvarjanju prevladovala pesem upora.
Njegove poezije ni mogoče ločiti od zgodovinskega časa, a pomembno presega zgolj identifikacijsko raven, saj beleži notranje napetosti tistega časa in ga na ta način tudi presega. Kajuhovo literarno delo ni le dokument časa, temveč izpoveduje najglobljo, najčistejšo, nadčasovno človečnost. Njegovo sporočilo je v sedanjem času, ko je v Evropi znova vojna, in v času številnih družbenih kriz, še kako aktualno. Sodobno sporočilo prezgodaj umrlega pesnika želimo prenesti na mlade generacije,« je med drugim dejala ministrica ter poudarila zadovoljstvo, da je lokalna skupnost predlagala razglasitev Kajuhovega leta, ki ga je sedanja vlada z veseljem potrdila.
