Tega podelijo članom Sekcije za domoznansko in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, ki so s svojim strokovnim odnosom in delom pomembno prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti (v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem območju, v državi in mednarodnem okolju) ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti.
V obrazložitvi je komisija zapisala: »Silvo Grmovšek, bibliotekar specialist, je domoznanski dejavnosti zavezan več kot dve desetletji. Po opravljeni diplomi iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1981 je vrsto let deloval kot urednik internih glasil velenjskih podjetij, Rudarskega šolskega centra Velenje in Elektrokovinarske opreme Velenje. Bil je tudi novinar pri časopisu Delo in nato uradnik na Uradu za negospodarske dejavnosti Mestne občine Velenje. V Knjižnici Velenje se je zaposlil leta 1997, kjer je kasneje postal vodja domoznanskega oddelka, v okviru katerega je vzpostavil in oblikoval domoznansko zbirko. Z uspešnim in inovativnim delom je razvijal in obogatil domoznanski oddelek, ki je danes prepoznan v lokalnem in širšem okolju.
S prenosom svojih znanj in izkušenj je odličen mentor mlajšim strokovnim sodelavcem. Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj s promocijo zgodovine in kulture lokalne skupnosti/domoznanstva je dosegel, da so leta 2016 po daljši prekinitvi obudili tradicijo izhajanja knjižne zbirke Šaleški razgledi (1988–2012), humanistično-družboslovne knjižne zbirke, ki obravnava raznolike družbeno-zgodovinske fenomene Šaleške doline. Silvo Grmovšek sodeluje tudi kot urednik in pisec domoznanskih besedil ter je član uredništva spletne izdaje Šaleškega biografskega leksikona.
Je avtor številnih poljudnih in strokovnih prispevkov ter knjižnih ocen predvsem s področja domoznanstva, ki so bili objavljeni v zbornikih Dvignjeni zastor, Perspektiva sove, Knjižnice na Šaleškem in Zgodbe Velenja ter v časopisu Naš čas; pripravil je številne knjižnične razstave, s katerimi je populariziral lokalno zgodovino in delo lokalnih avtorjev.
Osebna bibliografija razkriva prizadevanja na področju popularizacije raziskovalnega dela mladih. Bil je član programskega sveta gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in član uredniškega odbora zbornika Zlati oreh, ki je izšel leta 2008 ob 25-letnici gibanja. V okviru knjižničnih prireditev je skrbel za promocijo raziskovanja mladih na področju družboslovja in humanistike. Silvo Grmovšek je zaslužen predvsem za koncept in nadgradnjo strukture izvirne digitalne zbirke – Digidom, ki jo je knjižnica vzpostavila leta 2006 ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, sofinancerjev in partnerjev. S projektom digitalizacije filmskega in video gradiva je Knjižnica Velenje pridobila pomembne digitalne video zapise, dve leti pozneje pa je na tak način v svojo zbirko uvrstila tudi celovit pregled domače glasbene ustvarjalnosti. Z digitalizacijo razglednic, fotografij, tiskovin in različnih publikacij, posebej velja izpostaviti digitalizacijo osrednjega velenjskega časopisa Naš čas, je nastala dragocena digitalna domoznanska zbirka, ki je bila uporabnikom in širši javnosti predstavljena leta 2012.
Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva, ki se izkazuje z njegovim uspešnim delom na področju vodenja in razvoja domoznanske dejavnosti, publiciranjem ter z drugimi oblikami promocije v lokalnem in širšem okolju ter za njegov prispevek h krepitvi ugleda domoznancev v strokovni in širši javnosti Silvu Grmovšku Komisija za Goropevškove nagrade podeljuje Goropevškovo priznanje za leto 2022.«
Ob podelitvi nagrade je bil posnet tudi video portret nagrajenca, v katerem je Silvo Grmovšek med drugim povedal, da je zadovoljen, ker je komisija prepoznala domoznansko dejavnost velenjske knjižnice kot uspešno in ji je podelila Goropevškovo priznanje. In še, da priznanje sprejema v imenu kolegov iz domoznanstva, ki so prav tako zaslužni za rezultate skupnega dela.
Metka Pivk Srdič
