Prihodnje leto bo tako zaokrožilo številne prireditve in projekte, ki so potekali že letos, ko obeležujemo stoto obletnico pesnikovega rojstva.

Kot so po seji vlade sporočili z urada vlada za komuniciranje, je nacionalna obeležitev življenja in ustvarjanja Karla Destovnika Kajuha (1922-1944) namenjena poklonu velikemu poetu. Kajuhovo literarno delo ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost. Njegove poezije sicer ni mogoče ločiti od zgodovinskega časa, ki mu je bila zavezana, vendar pomembno presega zgolj identifikacijsko raven, saj seizmografsko beleži notranje napetosti tistega časa in ga na ta način transcendira, so še zapisali. Kajuh zaradi prezgodnje smrti ni ustvaril veliko pesmi, vendar je v svoji poeziji z izjemno jasnostjo in izrazno močjo izpovedal občutje sveta, ki je bilo značilno za velik del njegove generacije. V svojih pesmih poziva h kolektivni identifikaciji, to je poezija, ki je izrazito usmerjena v družbeni učinek, a vendar ni zgolj deklarativna, ampak je obenem občutena visceralno in telesno. Kajuh je vsebine svojih notranjih in intimnih konfliktov na področju ljubezni, družinskih odnosov in strahu pred smrtjo v svojem opusu prepletal z napetostmi idej, skupnosti in takratnega družbenega sveta. Ravno zaradi občutljive in izostrene dinamike intimnega občutenja in ekstrovertirane kolektivne aklamacije ga umeščamo v krog najpomembnejših slovenskih pesnikov.

Iz Kajuhovih verzov odzvanjata tako brezmejna žalost kot brezmejna sreča, v njih najdemo splet družbenega aktivizma in intimne izpovedi, kar je redko za ustvarjalnost tistih let. Družbeni kontekst izraža skrajno občutljivo – boleče zaradi krivic, ki so jih deležni predvsem ljudje revnejših slojev, in s hrepenenjem po boljšem svetu, ki ga je treba na novo zgraditi, so o pesniku zapisali pri Narodni univerzitetni knjižnici (NUK).
STA