Avgust ali veliki srpan je osmi mesec današnjega koledarja. Svoje ime je dobil po Cezarjevem nasledniku, rimskem cesarja Avgustu. Mesec naj bi imel 31 dni, zato ker je Avgust želel imeti tudi v svojem mesecu natanko toliko dni kot Julij Cezar v svojem juliju.
O pomanjkanju, ki so ga še pred nekaj desetletji naši predniki trpeli v tem času, smo pisali že v prejšnjem nadaljevanju. V avgustu so sicer v kašče že pospravili prve pridelke, a obilja pridelkov in raznovrstne hrane niso bili naši predniki deležni niti še avgusta, ampak šele kak mesec kasneje. Visoka smrtnost, zlasti med dojenci pa je še kar trajala; v avgustu že manj zaradi skromne prehrane, ki so jo bile deležne matere otrok in jim je zato zmanjkovalo mleka; nekaj visoke smrtnosti dojencev (še vedno je vsak četrti dojenec je umrl prav v tem času) pa lahko v tem času pripišemo visoki vročini, ki je vedno najbolj škodovala prav najstarejšim in najmlajšim …
Sicer pa je v tem času še trajala žetev, eno najtežjih del, ki so ga opravljale prav ženske. A po drugi strani je bila prav prva žetev, kljub hudi pripeki in težkemu delu v sključenem položaju, pravi ženski praznik. Marsikje pa so se žanjice priporočile tudi še sv. Roku, ki goduje ob koncu žetve, 16. avgusta, ki naj bi jim obvaroval roke in noge, da ne bi preveč trpele ob celodnevni ali večdnevni žetvi, ali da se z ostro nabrušenimi srpi ne bi urezale.