Šaleška danes

Slovenski PEN in Mira z osmimi zahtevami ob 8. marcu

Kot so zapisali v izjavi za javnost, člani in članice Slovenskega centra PEN in njegovega ženskega odbora Mira v pandemičnem letu opažajo vrsto pojavov, ki fizično napadajo, omejujejo pravice, zasmehujejo in cenzurirajo delovanje žensk in književnic. Začne se pri naraščajočem nasilju v družini, kjer so zvečine žrtve ženske in otroci. V zadnjem času se pojavljajo tudi glasne zahteve po spremembi ustavne pravice žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Predvsem ženske, ki izražajo svoje mnenje javno, so pogosto ustrahovane, naj bo z neposrednim vdorom v njihova bivališča, s sumljivimi poštnimi pošiljkami ali poškodovanjem njihove lastnine. Hkrati ugotavljajo, da so ženske, naj bodo političarke, književnice, novinarke, strokovnjakinje ali sicer javne osebnosti, večkrat kot moški tarča kampanj z blatenjem in zasmehovanjem, javnim ponižanjem in verbalnim ustrahovanjem, celo sodnih postopkov, ki načrtno finančno izčrpavajo tožene z namenom ustrahovanja in utišanja. Ogrožena temeljna pravica demokracije Prepoved zbiranja in združevanja v okviru ukrepov za zajezitev epidemije po njihovih besedah ožijo možnosti, da bi se ženske in moški, ki razumejo prihodnost skupno in vključujočo, temu javno postavili po robu. Zaradi pritiskov na STA, javne medije in vladne predstavnike ministrstev, da slednji ne smejo neposredno in samostojno komunicirati z mediji, javno in medijsko življenje omejujeta cenzura in samocenzura, s čimer je ogrožena temeljna pravica demokracije – svoboda govora, so zapisali. ##IMAGE-1479303## Osem zahtev Zato na vlado, državni zbor ter državljanke in državljane naslavljajo osem zahtev za 8. marec. Pozivajo jih k čim prejšnjemu sprejetju novih zakonskih predlogov glede redefinicije kaznivega dejanja posilstva ter k ščitenju pravic in dolžnosti državljank in državljanov, ki izhajajo iz Ustave RS, vključno s 55. členom, ter zavrnitvi modela družbe, ki ženski ne omogoča svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Pozivajo jih k zakonski omejitvi sovražnega govora na spletnih medijih in družabnih omrežjih, posebej kadar je usmerjen proti političnim nasprotnikom, drugačnim, migrantom, istospolnim ali ženskam, in da javno obsodijo vsak sovražni govor, ne glede na njegov izvor, še posebej kadar je njegov cilj utišanje drugačnih mnenj ali kritika oblasti ter da sprejmejo strategijo, kako zajeziti in omejiti lažnivo poročanje, namerne neresnice in ponarejanje dejstev. Pozivajo jih tudi, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo državljanke in književnice proti napadom na njihovo osebo, dom in najbližje, da zavrnejo kampanje blatenja in zasmehovanja žensk in drugačnih v vseh javnih medijih in nastopih, da omogočijo javnim medijem nemoteno delovanje in jih ne omejujejo v zasledovanju političnega vpliva in premoči ter da ob letošnjem dnevu žena dajo Slovenkam in Slovencem jasno sporočilo, da je Slovenija država enakopravnosti vseh, ki tukaj prebivajo, ne glede na spol, narodnost ali druge razlike. “V času, ko živimo v strahu pred zahrbtno boleznijo in smo priča umiranju starostnikov zaradi covida-19 in z njim, je še bolj pomembno, da se oprimemo civilizacijskih norm, ki smo jih uzakonili v treh desetletjih od osamosvojitve Slovenije,” so še zapisali. V ponedeljek spletno branje Slovenski PEN v počastitev 8. marca v ponedeljek vabi tudi na spletno branje književnic in književnikov, ki bo ob 17. uri potekalo preko Zooma. V ponedeljek, 15. marca, ob 17. uri pa je napovedan redni zbor članov in članic Slovenskega centra PEN, na njem bodo med drugim potrjevali poročila o delovanju odborov.

Maksimilijan Matjaž postal novi celjski škof

Celje – Papež Frančišek je danes za novega celjskega škofa imenoval duhovnika mariborske nadškofije Maksimilijana Matjaža, ki je bil doslej profesor Svetega pisma na teološki fakulteti v Ljubljani, je zapisano na spletnih straneh Katoliške cerkve. Na tem mestu je tako nasledil Stanislava Lipovška, ki je leta 2018, ko je napolnil 75 let, odstopil. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta leta 1963 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli v Mežici je obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Opravil je tudi filozofsko-teološki študij na teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 29. junija leta 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor. Od leta 1989 do 1991 je bil kaplan v Zrečah. Od leta 1991 do 1995 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter dosegel magisterij iz bibličnih ved. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriani, kjer je doktoriral iz biblične teologije leta 1998. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu. Od leta 1998 je bil asistent na ljubljanski teološki fakulteti, od leta 2001 pa profesor-asistent na katedri za sveto pismo in judovstvo ter od leta 2011 izredni profesor za svetopisemske vede in judovstvo. Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta nadškofije metropolije Maribor in od leta 2011 član kolegija svetovalcev. Bil je tudi duhovnik pomočnik v župnijah Dravograd in Zreče ter v pastoralni enoti Slovenj Gradec in v župniji Šentilj.