Šaleška danes / Družba

Svečano v Topolšici

Topolšica – Danes je bila v Topolšici osrednja proslava ob dnevu zmage, s katerim obeležujemo konec druge svetovne vojne. Prav ta kraj je bil namreč eno od petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil. Slavnostni govornik v Topolšici je bil predsednik Borut Pahor, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal, da smo  bili Slovenci v času druge svetovne vojne na pravi strani zgodovine in skupaj z zavezniki med tistimi, ki so se veselili svobode. Šlo je za tako pomemben dogodek, da velja zlasti zaradi rodov, ki tega niso doživeli, obujati spomin nanj. “To je bil trenutek velikega ponosa, čeprav se je v tem času hkrati odvijala tudi državljanska vojna, ki je pustila trajne posledice in jih še danes na nek način saniramo,” je dejal predsednik. Ob tem je poudaril, da mora biti skoraj tri četrt stoletja po koncu vojne skupni cilj vseh, ne le politike, doseči trajen mir. “Ne glede na politične in druge razlike med nami imamo vsi eno željo – da bi naši otroci svoje sanje izsanjali v miru,” je dejal in dodal, da za sporočilo te zanesenjaške misli o trajnem miru, ki mora biti plemeniti in osrednji cilj vseh nas, ni lepšega in bolj primernega kraja, kot je Topolšica. Pahor pa je ob tem spomnil, da je Evropa po koncu druge svetovne vojne zmogla spravo med nekdanjimi največjimi nasprotniki in s tem utrla pot miru, ki traja še danes. “Brez Evrope, zlasti Evropske unije in povezave starega kontinenta, bi bile možnosti za trajen mir manjše, kot so,” je dejal predsednik. Velenjski župan Bojan Kontič pa je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da si že vrsto let prizadevajo za to, da bi ta slovesnost postala državna. Po njegovem gre za tako pomemben mejnik, da bi ga morala obeležiti vsa država, kot ga obeležuje ves svobodoljuben svet. Še pred osrednjo slovesnostjo so Pahor, Kontič, šoštanjski župan Darko Menih, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik in predstavniki Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje položili cvetje pri spominskem obeležju, posvečenem talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma iz Topolšice. Prireditev v zdraviliškem parku v Topolšici vsako leto prirejajo Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Topolšica v sodelovanju s Festivalom Velenje.    

Mednarodni dan svobode medijev

Pariz/London (STA) – Danes zaznamujemo mednarodni dan svobode medijev, ob katerem je po vsem svetu znova slišati opozorila o še vedno pogosto težkem položaju novinarjev. Kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je v indeksu medijske svobode, ki zajema 180 držav, vse opaznejše ozračje sovraštva do medijev. Organizacija Novinarji brez meja v konec aprila objavljenem letnem poročilu ugotavlja, da so ozračje sovraštva do novinarjev ter vse pogostejši poskusi nadzora nad mediji grožnja demokraciji po vsem svetu. Kot vodilne v gonji proti svobodi medijev je izpostavila supersile ZDA, Rusijo in Kitajsko, opozorila pa tudi na vse slabši položaj v Evropi. Glede na indeks svobode medijev je letos v primerjavi z lanskim letom Slovenija napredovala za pet mest na 32. mesto. Velik padec na lestvici je zabeležila Malta, ki je po lanskem umoru raziskovalne novinarske Daphne Caruana Galizia zdrsnila za 18 mest na 65. mesto. Prav na primer Galizia so ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozorili v Mednarodnem centru Pen. Prepričani so, da so mnogi novinarji in drugi borci za pravico še vedno pomanjkljivo zaščiteni, za kar so po njihovih navedbah krive tudi oblasti. Več kot 250 pisateljev, publicistov in drugih članov Pena je na Evropsko komisijo naslovilo mednarodno odprto pismo, v katerem jo med drugim poziva k pritisku na malteške oblasti za preiskavo smrti Galizie. Kot so opozorili, bi morali zaščititi tudi novinarje, ki preiskujejo njeno smrt. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev bo danes začel delovati nov spletni portal mediadaily.biz, namenjen medijem v jugovzhodni Evropi. Sedež portala bo po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina v Zagrebu, dopisnike pa bo imel v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Makedoniji, Črni gori in na Kosovu.