Šaleška danes / Družba

Danes obeležujemo obletnico razglasitve rezultatov plebiscita

Z današnjim praznikom samostojnosti in enotnosti obeležujemo razglasitev rezultatov plebiscita za samostojno Slovenijo pred 31 leti, ko se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev odločilo za odcepitev od SFRJ in samostojno državo. Državna proslava in slavnostna seja DZ ob prazniku sta bili v četrtek, na njih pa so poudarili pomen enotnosti. Državni praznik ima korenine konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začele težnje za uvedbo demokracije in samostojno državo. Po skupnem dogovoru med opozicijo in Demosovo vlado je plebiscit o tem, ali naj gre Slovenija po samostojni poti, potekal 23. decembra 1990, rezultati, ki so jih razglasili tri dni pozneje, 26. decembra, pa so pokazali visoko stopnjo soglasja ljudi. Ob 93,2-odstotni volilni udeležbi se je za odcepitev izreklo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so oddali glas. To je pomenilo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri. Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo. Slavnostni govornik na četrtkovi slavnostni seji DZ, predsednik DZ Igor Zorčič, je v govoru poudaril, da bomo bogastvo družbe dosegli takrat, ko bomo “v vsej svoji različnosti sposobni soglašati, v kakšni državi in svetu želimo živeti”. Dejal je še, da je nujno zavedanje, da ustvarjanje delitev lahko koristi posameznikom, zagotovo pa ne sami družbi. Premier Janeza Janša pa je v govoru na državni proslavi v Cankarjevem domu izpostavil pomen enotnosti in inovativnosti Slovencev v času osamosvajanja. Za vnaprej pa se mu zdi pomembno, da se znova dvignemo na nivo časa, pri čemer država potrebuje slehernika, brez izključevanj. Ob prazniku bo danes v predsedniški palači dan odprtih vrat, pred predsedniško palačo pa bo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske. Predsednik republike Borut Pahor bo iz predsedniške palače tudi nagovoril državljane.

Na predvečer božiča bodo v cerkvah potekale polnočnice

Na predvečer božiča, ki ga bodo kristjani obeležili v soboto, bodo po številnih cerkvah potekale polnočnice, v soboto dopoldne pa še božične maše. V Evangeličanski cerkvi bodo imeli osrednje božično bogoslužje v soboto dopoldne. Kristjani božič obhajajo 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, a to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, ki uporabljajo drugačen koledar, božič praznujejo 7. januarja. Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. Z njim kristjani obeležujejo rojstvo ustanovitelja Jezusa Kristusa, pri čemer se opirajo na Sveto pismo. Slednje opisuje, da se je Jezus rodil v majhnem mestu Betlehem tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic, ki jih običajno na predvečer božiča postavijo verniki kot osrednji zunanji motiv praznovanja. Maše bodo letos potekale pod nekoliko milejšimi epidemiološkimi omejitvami kot lani, še vedno pa velja, da morajo verniki za obisk verskega obreda izpolnjevati pogoj PCT (prebolel, cepljen, testiran), imeti morajo zaščitno masko in upoštevati razdaljo metra in pol. Kdor bo želel, si bo lahko polnočnico ogledal v neposrednem televizijskem prenosu iz koprske stolnice. Papež Frančišek bo polnočno mašo daroval v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Začela se bo ob 19.30, dve uri prej kot običajno. (STA)

Vlada omejila veljavnost covidnih dokazil na 270 dni

Vlada je na današnji seji sledila predlogu ministra za zdravje Janeza Poklukarja in posvetovalni skupini za cepljenje in sklenila s februarjem prihodnje leto za starejše od 18 let omejiti veljavnost covidnega potrdila za polno cepljene na 270 dni. Veljavnost dokazila se podaljša, če se oseba v tem času cepi s poživitvenim odmerkom. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je 15. decembra v dopolnjeni oceni tveganja glede covida-19 izpostavil, da bodo po trenutno razpoložljivih dokazih poživitveni odmerki povečali zaščito pred hudimi izidi, ki jih povzroča različica delta. Predhodne ocene pa kažejo tudi, da bi poživitveni odmerki lahko povečali zaščito pred varianto omikron, ki bo po njihovih projekcijah v začetku leta 2022 postala prevladujoča različica v državah Evropske unije, so ob tem še zapisali v sporočilu po današnji seji vlade. Od februarja bo torej veljalo, da bo covidno potrdilo veljalo 270 dni (devet mesecev) za tiste, ki so polno cepljeni (torej tudi, če so cepljeni z enim odmerkom Janssna), pa tudi za tiste, ki so se cepili z dvema odmerkoma Janssna. Enako bo veljalo za tiste, ki so prebolevniki in so se v 180 dneh od pozitivnega rezultata cepili enkrat. Za zgolj prebolevnike ostaja veljavnost potrdila 180 dni. Neomejena pa bo veljavnost covidnega potrdila za tiste, ki so prejeli tri odmerke, pri čemer je bil poživitveni odmerek mRNK cepivo, tiste, ki so preboleli in so že dvakrat cepljeni, in tiste, ki so cepljeni s kombinacijo Janssna in cepiva mRNK. Covidno potrdilo je potrdilo s QR kodo, s katerim državljani dokazujejo pogoj prebolevnosti ali cepljenja (PC). (STA)