Proso je žito brez glutena, zato ga lahko vključimo v prehrano ljudi s celiakijo. V Sloveniji je bila prosena kaša vsakdanja jed vsaj pet stoletij od srednjega veka dalje. Še poznamo to nekdaj izjemno priljubljeno žitarico?
Proso je bilo med prvimi žiti, ki je bilo vzgojeno in so ga uporabljali kot osnovno živilo milijoni ljudi v Aziji in Podsaharski Afriki. Na svetovni ravni sta prav Afrika (s 55 %) in Azija (z 41 %), največji pridelovalki prosa. Evropa pridela 3 % globalne proizvodnje, Severna Amerika pa le 1 %. Leta 2021 je bilo v Sloveniji s prosom posejanih 418 hektarjev njiv, iz katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa.
Odporno proti suši in visoki temperaturi
Ena izmed najboljših je proso, saj ni občutljivo za vrsto tal, odporno je proti suši in visoki temperaturi in ima kratko rastno dobo – le okoli 100 dni. Poleg tega lahko nadomesti tudi posevke, ki spomladi propadejo zaradi pozebe. Zaradi tega je proso spet ena od alternativnih poljščin za spremembo setvene sestave v smeri prilagajanja na zahtevnejše rastne razmere.
Proso se vrača na krožnike
Oluščeno zrnje prosa imenujemo prosena kaša. Je rahlo sladkastega okusa. Starim Slovanom je proso pomenilo simbol rodovitnosti, zato je bila prosena kaša najpomembnejša obredna jed pri ženitovanjih.
Od nekoč pogostih jedi iz prosa, ki so jih obogatili z dodatki doma pridelane zelenjave ali mesa, je še danes v kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku.
Proseno kašo kuhamo na mleku ali vodi kot samostojno jed, iz zrn ali moke spečemo različne sladice, ji dodajali krompir, kislo zelje, kislo repo, gobe, fižol ali sadje. Najdemo pa jo tudi v nadevih za klobase.
Ima mnoge koristi za zdravje
Proso vsebuje približno 11 % beljakovin; podobno vsebnost beljakovin ima tudi pšenica. Je bogato z vitamini skupine B, pa tudi s kalcijem, z železom, s kalijem, z magnezijem in s cinkom. Proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za pripravo vzhajanega kruha samo, če ga pomešamo s pšenično moko.
Prosena kaša vsebuje večje količine fosforja, predvsem pa silicija, ki ga ostala žita ne vsebujejo. V želodcu povzroča alkalno reakcijo in zato blagodejno vpliva na celoten prebavni trakt. Ker vsebuje silicijevo kislino, koristi tudi zdravju kože, las, nohtov in zob.
Stare knjige proso uvrščajo med zdravilne rastline. Pospešuje potenje in odvajanje vode. Je naraven antibiotik. Vsaj en tedenski obrok, v katerem bo tudi proso, preprečuje razvoj gnilobnih bakterij, čisti črevesje in razstruplja telo. Kaša in moka sta koristni za nego kože obraza in dekolteja. Prosena maska, obogatena z limoninim sokom ali z medom, odlično nadomesti drage kreme, povrne koži sijaj, napetost in normalizira kislost kože.
