Drastična oslabitev Zalivskega toka

New York, 3. marca – V okviru skupne študije so znanstveniki iz Irske, Velike Britanije in Nemčije zbrali podatke, ki kažejo na resno oslabitev pretoka morja v Atlantskem oceanu okoli poldnevnika. Ta tok, bolj znan kot Zalivski tok, je pomemben poganjalec vodnih mas svetovnih oceanov in pomembno prispeva k porazdelitvi toplote med hladnimi in toplimi predeli sveta. Že prejšnje raziskave so dokazovale, da je Zalivski tok, ki začenja pot v Mehiškem zalivu in potuje ob vzhodni obali ZDA proti Evropi, v času od 50. let prejšnjega stoletja oslabel za približno 15 odstotkov. Nova študija, objavljena v reviji Nature Geoscience, pa kaže, da se ta sprememba ni zgodila v okviru naravnih nihanj, temveč predstavlja trajni trend. “Prvič smo združili celo vrsto prejšnjih raziskav,” je pojasnil Stefan Rahmstorf, raziskovalec na Inštitutu za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu in pobudnik projekta. Ker se dolgoročne meritve Zalivskega toka izvajajo šele od leta 2004, so znanstveniki preučili tudi podatke iz obstoječih okoljskih arhivov. Sem sodijo denimo podatki o letnicah dreves in oceanskih usedlinah, pregledali so tudi zgodovinske zapise, na primer v starih ladijskih dnevnikih. Vsi ti podatki skupaj, stari do 1600 let, so pokazali, da je bil Zalivski tok vsaj 1000 let razmeroma stabilen. “S koncem male ledene dobe okoli leta 1850 je morski tok začel slabeti, drugi, še bolj drastičen upad pa je sledil sredi 20. stoletja,” so zapisali. Predvidevajo, da je oslabitev Zalivskega toka tesno povezana z globalnim segrevanjem, ki ga povzročajo izpusti toplogrednih plinov. Na to so nakazovale tudi prejšnje raziskave. Dinamiko Zalivskega toka narekujejo razlike v gostoti v oceanu. “Topla in slana površinska voda se premika od juga proti severu, kjer se ohladi in zgosti. Če je dovolj težka, se potopi v globlje oceanske plasti in steče nazaj proti jugu,” na svojih spletnih straneh pojasnjuje inštitut. Vendar pa v severni Atlantik priteka tudi sveža voda, namreč zaradi večjega obsega padavin in taljenja ledu na Grenlandiji, kar ima za posledico zmanjšanje slanosti in gostote vode, to pa pojasnjuje oslabitev Zalivskega toka. Posledice bi lahko bile resne za ljudi na obeh straneh Atlantika, opozarjajo znanstveniki. Medtem ko Zalivski tok običajno potiska vodo stran od ameriške celine, bi lahko nadaljnja oslabitev njegove dinamike povzročila dvig morske gladine. V Evropi pa bi ta pojav lahko povzročil ekstremne vremenske dogodke, kot so vročinski valovi in manj poletnih padavin, menijo. (STA)