Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, opažajo, da se je na internetu hkrati močno povečala tudi dejavnost različnih prevarantov in širjenje neresnic. Zato vsem uporabnikom svetujejo, naj ne verjamejo vsakomur in vsemu, kar najdejo na internetu, to mišljenje pa je treba prenesti tudi na mladostnike.
Previdno pri spletnih stikih
Na družabnih omrežjih in preko aplikacij za sporočanje so v zadnjem času še posebej aktivni posamezniki, ki skušajo navezati stik z najstniki z namenom nagovarjanja k pošiljanju golih fotografij ali video posnetkov. Če posnetke prejmejo, se začne izsiljevanje za še več takšnih posnetkov ali pa za denar.
Pomembno je, da posameznikov, ki jih spoznamo preko interneta, ne štejemo za ljudi, ki bi jim zaupali osebne zadeve, kot so npr. intimni posnetki ali osebni podatki. Nikoli ne vemo, kdo se skriva za neko internetno podobo in kakšne namene ima. Posameznike, ki nagovarjajo k pošiljanju intimnih posnetkov, prijavimo družabnemu omrežju ali aplikaciji za sporočanje, da bodo račun blokirali ali odstranili. Enako velja za vse posameznike, ki s svojimi dejanji kršijo pravila uporabe (pravila skupnosti).
Igralci spletnih video iger naj bodo pozorni in naj čuvajo dostop do svojega računa ter ne delijo gesla z drugimi. Tako preprečijo, da bi jim izropali ali ukradli račun.
Družabna omrežja polna neresnic in nepreverjenih informacij povezanih s koronavirusom
Na družabnih omrežjih se pojavlja zelo veliko informacij o bolezni COVID-19 in o zaščiti pred koronavirusom, ki so močno dvomljive. Veliko je različnih člankov z nekredibilnih spletnih portalov ali profilov na družabnih omrežjih in video posnetkov, ki na bolj ali manj prepričljiv način širijo polresnice, neresnice in teorije zarote. S tem zavajajo bralce in gledalce, obenem pa povzročajo škodo posameznikom in družbi, v nekaterih primerih pa celo ogrožajo življenja. Razumeti moramo, da marsikdo širi takšne neresnice, ker ne razume delovanja virusov in poteka okužbe, ga je strah, ne zaupa v sprejete ukrepe ali pa želi zaslužiti, namensko škodovati, širiti politično ali nazorsko propagando itd. Razlogov je veliko, pomembno pa je, da takšnih objav ne všečkamo in ne delimo.
Preden verjamemo novici, videu ali objavi na spletu, res dobro preverimo:
- kdo je vir – zaupajmo znanstvenim ustanovam, državnim institucijam, univerzam, uglednim strokovnjakom in priznanim spletnim medijem, ki imajo dolgo tradicijo in delajo v skladu z uveljavljenimi novinarskimi standardi; ne nasedajmo raznim »vsevednežem«, ki zapišejo ali rečejo, da so to ugotovili znanstveniki (ali npr. »neki kitajski zdravnik iz Wuhana«), zraven pa ne navedejo zaupanja vrednih virov;
- ali nam je neka informacija všeč in ji zato želimo verjeti;
- kdaj je bila informacija prvič objavljena (informacije zastarijo hitro, saj se dognanja o novi bolezni dopolnjujejo praktično vsak dan);
- ali ne gre morda za šalo.
Pomembno pa je, da uporabimo kritično presojo vsakič, ko vidimo objavo iz vira, ki ga ne poznamo ali mu ne moremo zaupati.
Družabna omrežja se aktivno borijo proti takšnim objavam in tudi označujejo, kdaj gre za neresnico. Pomagamo lahko tako, da objave, za katere menimo, da so zavajajoče ali neresnične, prijavimo kot »lažne novice« (»fake news«). Takšne objave bo družabno omrežje preverilo in ustrezno ukrepalo.
Nasveti za varno uporabo interneta
Nasvete za varno in kreativno uporabo interneta v času epidemije COVID-19 so na Safe.si objavili na temu namenjeni spletni strani »Varno doma brez dolgčasa.« https://safe.si/e-ucenje/varno-doma-brez-dolgcasa-casu-epidemije-covid-19-ostanidoma-nidolgcas-skupajzmoremo
Več informacij o varni rabi interneta in pasteh, s katerimi se otroci in mladostniki srečujejo, je mogoče najti na spletni strani Safe.si (www.safe.si). Mlajšim otrokom pa je namenjena spletna stran otroci.safe.si (https://otroci.safe.si), kjer so na voljo risanke Ovce.sk, različne aktivnosti in zgodbice.
Marko Puschner, Safe.si, Fakulteta za družbene vede
