Po lanski 23.000 kilometrov dolgi poti prek Azije, med katero je zbiral podatke o onesnaženosti zraka, bo tokrat meril onesnaženost s puščavskim peskom nad Ciprom in severno Španijo.
Iz Lenarčičeve ekipe so sporočili, da bo letalec in raziskovalec dober del poletja tako preživel v ultralahkem letalu v družbi Domna Graufa. Nad Ciprom in severovzhodno Španijo v okolici Barcelone bodo v naslednjih tednih namreč potekale meritve onesnaženosti s puščavskim peskom, ki ga veter prinaša iz Sahare preko Sredozemskega morja v Južno Evropo.
Pilota sta se zgodaj danes zjutraj na misijo odpravila z letališča v Slovenskih Konjicah proti Španiji, malo pred 11. uro pa sta že pristala na letališču Avinyo, zahodno od katalonske prestolnice. S tem sta se pridružila mednarodnemu okoljskem projektu DNAAP, namenjenemu ugotavljanju, meritvam in preučevanju onesnaževanja, ki ga ne povzroča človek.
Projekt upravlja ljubljansko podjetje Aerosol, ki izdeluje merilnike onesnaženosti, v njem pa sodelujejo še Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane ter dve španski in ena ciprska raziskovalna ustanova. Raziskave sofinancirata Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Lenarčič in Grauf bosta meritve izvajala na različnih višinah. V ta namen sta Griša Močnik in Luka Drinovec kot vodilna člana znanstvenega dela misije Lenarčičevo letalo Dynamic WT 9 opremila s številnimi dodatnimi orodji za meritve onesnaženosti zraka.
Prisotnost saharskega peska je sicer Lenarčič meril že leta 2017 nad večjim delom Sredozemlja, vendar so letošnje vremenske razmere po navedbah iz njegove ekipe veliko bolj naklonjene tovrstnim meritvam. Nad območjem v Španiji, kjer bodo te dni potekale meritve, vremenoslovci namreč napovedujejo intenziven vremenski pojav, ki bo ob hudi vročini prenesel velike količine puščavskega prahu nad vzhodno Španijo, zato bodo rezultati meritev zelo pomembni.
Veter sicer delce puščavskega peska iz Sahare redno prenaša prek Sredozemskega morja v južno Evropo. Ti delci absorbirajo in sipajo sončno svetlobo in tako vplivajo na globalno in regionalno podnebje. Absorpcija svetlobe v teh delcih segreva atmosfero, sipanje svetlobe nazaj v vesolje pa jo hladi, učinek pa je odvisen od lastnosti delcev.
Vedenje o prenosu puščavskega peska je, kot navajajo v Lenarčičevi ekipi, izjemnega pomena zaradi vpliva na globalno segrevanje, pospeševanje taljenja ledenikov in segrevanje morja ter tudi zaradi negativnega vpliva na zdravje ljudi. Študije namreč dokazujejo povezavo povečane smrtnosti zaradi pljučnih in srčno-žilnih bolezni v času povečane koncentracije puščavskega peska v ozračju. Pesek prinese s seboj tudi različne mikroorganizme, minerale in alergene, veže se tudi na strupene snovi prisotne v zraku urbanih naselij.
Lenarčič je sicer v ultralahkem letalu že trikrat letel okoli sveta, v zadnjih dveh letih pa je meritve onesnaženosti zraka opravil nad Sredozemljem in lani s preletom prek Azije. Za letos je bil sicer načrtovan polet v Himalajo, Indijo in Butan, vendar je bil zaradi tehničnih težav in zamude pri izdelavi letala Advantic – WT 10 Research načrt prestavljen v naslednje leto. (STA)
