Tiranozavrov jezik je bil namreč zraščen z ustnim dnom, podobno kot pri krokodilih in aligatorjih, razkriva študija, objavljena v reviji Plos One.

Skupina raziskovalcev pod okriljem Kitajske akademije znanosti je primerjala podjezičnico izumrlih dinozavrov in pterozavrov s to kostjo, ki leži pod spodnjo čeljustnico in je vpeta v vratne mišice, pri njihovim danes živečih sorodnih vrstah, med drugim pri krokodilih in nojih.

Ugotovili so, da je pri večini izumrlih dinozavrov podjezičnica zelo kratka, kar velja tudi za krokodile. “Krokodili imajo podobno kratko podjezičnico in pri njih je jezik povsem pritrjen na ustno dno,” je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnila soavtorica študije Julia Clarke z Univerze v Teksasu. To po njenih besedah pomeni, da so v preteklosti napačno rekonstruirali podobo tiranozavrov kot bitij, ki jim iz strašnega gobca moli jezik.

Znanstveniki obenem predvidevajo, da bi lahko bila gibljivost jezika povezana tudi s sposobnostjo letenja. Medtem ko je podjezičnica pri o krokodilih in tiranozavrih kratka, to namreč ne velja za ptiče in za izumrle leteče pterozavre. Po mnenju znanstvenikov bi lahko to, da ima bitje krila, s čimer pa izgubi spretnosti, ki jih nudijo roke ali tace, vodilo v večjo raznolikost pri gibanju jezika.

“Če za ravnanje s plenom ne morete uporabiti rok, lahko jezik postane veliko pomembnejši za takšne naloge. To je ena od naših hipotez,” je pojasnil eden od avtorjev študije, profesor Zhiheng Li s Kitajske akademije znanosti.

Za potrditev te hipoteze pa bodo potrebne dodatne raziskave, so dodali znanstveniki.