Na novega leta dan na mizi pujs, nikar kokoš

Ljubljana, 31. decembra (STA) – K slovesnemu prehodu v novo leto sodijo tudi bogato obložene mize. Jedilniki so pestri, prilagojeni okusu in navadam, vendar pa naj bi v Sloveniji na novega leta dan vedno jedli svinjino, ker je veljalo, da prinaša srečo. Ni pa dobro jesti perutnine. Prašič namreč rine naprej, kura pa praska nazaj. “V okolici Ljubljane velja, da če bodo jedli perutnino, bo sreča odletela iz hiše,” je še navedeno v knjigi Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom, v kateri so poleg prazničnih tradicionalnih jedilnikov opisani tudi slovenski običaji. Med najzanimivejšimi šegami za novo leto sta darovanje vodi ter krašenje studencev in vodnjakov. Voda ima čarobno moč, zato na ta dan vodi darujemo božičnik, denar, jabolka, orehe ali bršljan, rekoč: “Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni.” Zanimiva so še druga verovanja, ki jih je zaznati v ljudskih rekih, povezanih s prvim dnem v novem letu: Ako imaš na novo leto dolg, ne znebiš se ga vse leto; Vse leto boš delal to, kar si delal na novo leto; Kdor je na novega leta dan lačen, potem je lačen vse tisto leto. In še: “Kdor vstane zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo vstajal pozno vse leto.” Tisti, ki se na novo leto prvi umije, naj bi dobil zlate zobe, zato si nekateri umivajo zobe takoj po polnoči. Na novo leto zgodaj zjutraj bi morali tudi pri studencu natočiti vode, v kateri bi se morali umiti vsi, ki so pri hiši. “To nam zagotavlja, da bomo vse leto sveži in nas bosta spremljala sreča in blagostanje,” pravi rek. Znan je tudi rek, da je na novega leta dan dobro, če je prvi gost v hiši moški. Če vstopi v hišo najprej ženska, prinese nesrečo. Tudi ni dobro, če na cesti najprej srečamo žensko. ##IMAGE-1474601## Pometanje na novo leto pa sprosti neznane moči. Kot piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, mora dekle na novo leto pomesti sobo trikrat in odnesti smeti na vrt ter jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadje bolje obrodilo. Pometati pa je treba od praga proti mizi in ne nasprotno, sicer bi utegnila vreči srečo čez prag. Niko Kuret piše, da gospodinje na Silvestrovo še marsikje pripravijo mizo kakor za božič. “Iz vere v moč čara izhaja naposled želja po zabavi, po obilni jedi in dobri pijači. Prehodni časi – prehod iz starega v novo leto – odpirajo čaru vrata na stežaj: če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak vse leto,” navaja Kuret. ##IMAGE-1474602##   Po svetu ljudje stopajo v novo leto z različnimi tradicijami, na mizah pa naj bi bile povsod jedi, ki simbolizirajo srečo, obilje, denar in zdravje. Poleg svinjine, ki simbolizira napredek in obilje, med te jedi nekateri uvrščajo še lečo, in sicer zaradi oblike, ki spominja na zlatnike, in sarmo, ker naj bi kuhani zeleni listi zelja spominjali na zložen denar. Tudi okrogle sladice naj bi simbolizirale srečo in bogastvo. Silvestrov večer je sicer poimenovan po svetem Silvestru, ki goduje na zadnji dan v letu Po svetu ljudje stopajo v novo leto z različnimi tradicijami, na mizah pa naj bi bile povsod jedi, ki simbolizirajo srečo, obilje, denar in zdravje. Poleg svinjine, ki simbolizira napredek in obilje, med te jedi nekateri uvrščajo še lečo, in sicer zaradi oblike, ki spominja na zlatnike, in sarmo, ker naj bi kuhani zeleni listi zelja spominjali na zložen denar. Tudi okrogle sladice naj bi simbolizirale srečo in bogastvo. Silvestrov večer je sicer poimenovan po svetem Silvestru, ki goduje na zadnji dan v letu.

Ljubljana, 31. decembra (STA) – K slovesnemu prehodu v novo leto sodijo tudi bogato obložene mize. Jedilniki so pestri, prilagojeni okusu in navadam, vendar pa naj bi v Sloveniji na novega leta dan vedno jedli svinjino, ker je veljalo, da prinaša srečo. Ni pa dobro jesti perutnine. Prašič namreč rine naprej, kura pa praska nazaj.

“V okolici Ljubljane velja, da če bodo jedli perutnino, bo sreča odletela iz hiše,” je še navedeno v knjigi Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom, v kateri so poleg prazničnih tradicionalnih jedilnikov opisani tudi slovenski običaji.

Med najzanimivejšimi šegami za novo leto sta darovanje vodi ter krašenje studencev in vodnjakov. Voda ima čarobno moč, zato na ta dan vodi darujemo božičnik, denar, jabolka, orehe ali bršljan, rekoč: “Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni.”

Zanimiva so še druga verovanja, ki jih je zaznati v ljudskih rekih, povezanih s prvim dnem v novem letu: Ako imaš na novo leto dolg, ne znebiš se ga vse leto; Vse leto boš delal to, kar si delal na novo leto; Kdor je na novega leta dan lačen, potem je lačen vse tisto leto. In še: “Kdor vstane zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo vstajal pozno vse leto.”

Tisti, ki se na novo leto prvi umije, naj bi dobil zlate zobe, zato si nekateri umivajo zobe takoj po polnoči. Na novo leto zgodaj zjutraj bi morali tudi pri studencu natočiti vode, v kateri bi se morali umiti vsi, ki so pri hiši. “To nam zagotavlja, da bomo vse leto sveži in nas bosta spremljala sreča in blagostanje,” pravi rek.

Znan je tudi rek, da je na novega leta dan dobro, če je prvi gost v hiši moški. Če vstopi v hišo najprej ženska, prinese nesrečo. Tudi ni dobro, če na cesti najprej srečamo žensko.

Pometanje na novo leto pa sprosti neznane moči. Kot piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, mora dekle na novo leto pomesti sobo trikrat in odnesti smeti na vrt ter jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadje bolje obrodilo. Pometati pa je treba od praga proti mizi in ne nasprotno, sicer bi utegnila vreči srečo čez prag.

Niko Kuret piše, da gospodinje na Silvestrovo še marsikje pripravijo mizo kakor za božič. “Iz vere v moč čara izhaja naposled želja po zabavi, po obilni jedi in dobri pijači. Prehodni časi – prehod iz starega v novo leto – odpirajo čaru vrata na stežaj: če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak vse leto,” navaja Kuret.