Na stotisoče navijačev ob trasi, milijoni gledalcev pred TV-zasloni. Takšen je Tour de France, ki tudi slovenske kolesarske navdušence v zadnjih letih požene ob progo in prikuje pred zaslone – seveda (tudi ali predvsem) zaradi odličnih rezultatov naših kolesarjev.

Marsikdo kolesarske dirke gleda tudi zato, da spoznava pokrajino države, v kateri poteka dirka. Čudoviti posnetki narave, mest, znamenitosti … Da lahko to največje kolesarsko tekmovanje spremljamo s še večjim užitkom in se ob tem tudi kaj naučimo, med drugim poskrbita tudi športni novinar in nekdanji kolesar David Črmelj ter snemalec Peter Vrčkovnik. Slednji v Šolskem centru Velenje sicer skrbi za odnose z javnostmi.

Peter kot ljubiteljski, predvsem gorski kolesar, svetovne kolesarske dirke že leta z navdušenjem spremlja, drugo leto zapored pa je za RTV SLO snemal gradivo za novinarske prispevke.

Peter, kako ste prišli zraven?

“Leta 2015 sem že sodeloval kot snemalec, a ne za toliko časa. To, da sem že delal kakšne druge posnetke za RTV SLO in so tako spoznali moj način dela, mi je omogočilo, da sem zdaj z Davidom sodeloval na turu drugo leto.”

Z Davidom Črmeljem sta, kaže, dobro uigran tim. Kako potekajo vajine priprave, delo?

“Kakšne tri mesece prej oziroma ko je znana trasa, se dobiva, da se pogovoriva, kako in kaj bova delala, kje so točke na trasi, ki jih bova posebej predstavila – na primer klanci oziroma vzponi – in na podlagi tega narediva rezervacije nastanitev. Tak del proge posnameva dan ali dva pred tekmo, saj je to na dan dirke nemogoče narediti zaradi množice gledalcev. Tako je pripravljen plan, ki pa se seveda lahko tudi spremeni.”

Kot lahko vidimo gledalci pred zasloni, je vajino delo fizično naporno – posebej za Davida, ki prekolesari najtežje vzpone, pa tudi za vas, da vse posnamete.

“Res je. Letošnji tur je bil še posebej zahteven zato, ker so bile kar dolge razdalje med posameznimi cilji in novimi štarti. Po 8. uri, po zajtrku se odpraviva na pot do nove lokacije; to je kakšni dve uri vožnje. Potem posnameva predstavitev etape, klanca in če tam ni cilj, se odpeljeva do cilja, kar znova pomeni dve uri vožnje. Okoli 17. ure je prihod kolesarjev v cilj, kjer jih posnameva, počakava, da vzameva izjave. Zvečer se odpeljeva do hotela, kjer seveda sledi pregled in montaža vsega gradiva – pa je ura hitro polnoč. Kar zmanjka časa za prehrano – zajtrk, nato pa šele večerja.

Prevažava se z avtomobilom, imava pa oba zraven tudi kolesi in David veliko prekolesari, saj s tem predstavi gledalcem pot in njeno težavnost. Letošnji vzpon na Cole de la Loze sva oba prekolesarila, saj je to zgolj kolesarska pot in vožnja za avtomobilom ni dovoljena.”

... 

Več v današnjem Našem času.