Tritedenska etapna kolesarska dirka Tour de France je bolj pestra kot marsikatera športna prireditev na svetu. Vse, kar se zgodi na francoski pentlji, odmeva neprimerno bolj kot na drugih kolesarskih dirkah. Zakaj je tako posebna in zakaj ji tudi dopinški madeži ne morejo do živega, sponzorjev pa ne odvrnejo od podpore?
Pobudnik Dirke po Franciji je bil urednik časnika L‘Auto (predhodnik današnjega časopisa L‘Equipe), Henri Desgrange. Zaživela je 1. julija 1903 in so jo že takoj na začetku pretresali škandali. Idejni oče je sicer športni novinar Geo Lefevre, ki je Desgrangu predlagal večdnevno dirko skozi večja francoska mesta. In beseda je meso postala. Prvi Tour de France je trajal 19 dni in štel »zgolj« šest ravninskih etap. Od 60 kolesarjev (od tega 49 Francozov) jih je do cilja prikolesarilo le 21. Na poti do Pariza, ki na Elizejskih poljanah tradicionalno gosti zadnjo etapo, so morali premagati 2.428 kilometrov. Od takrat je znamenita dirka po Franciji eden od najbolj gledanih dogodkov na svetu.
Slovenija – kolesarski čudež sredi Evrope
Dirka po Franciji je v zadnjih letih vedno v znamenju Slovenije. Leta 2020 sta neverjeten boj za rumeno majico uprizorila Primož Roglič in Tadej Pogačar, ki je že trikrat osvojil francosko pentljo (2020, 2021 in 2024), dvakrat pa je bil drugi v skupnem seštevku. Oba sta osvojila italijanski Giro, Roglič pa je štirikrat zmagal tudi na španski tritedenski dirki. Prvo etapno zmago je od slovenskih kolesarjev osvojil Primož Roglič leta 2017.
S temi in še vrsto drugih izjemnih dosežkov na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in kolesarskih klasikah je dežela v srcu Evrope, v kateri je sicer kolesarjenje ena najbolj priljubljenih aktivnosti, pristala v soju žarometov največjih kolesarskih medijev in nepregledne množice navijačev z vsega sveta.
Tadej Pogačar je z rekordnim številom točk prvi kolesar sveta na mednarodni kolesarski lestvici UCI. Zmagovalec Dirke po Italiji 2024 in bronasti olimpijec iz Tokia sodi v sam vrh letošnjih favoritov. Primož Roglič je osvojil skorajda vse, kar se osvojiti da. Razen (še) rumene majice. Slovenski rekorder po številu zmag na tritedenskih dirkah, zlati olimpijec iz Tokia in prvi, ki je ime Slovenije ponesel na zmagovalne odre največjih kolesarskih dirk.
112. dirka po Franciji
Tudi v tem poletju marsikdo vroče popoldneve namesto v naravi preživlja pred televizijskimi zasloni, na katerih smo vsakodnevno priča bolj ali manj dramatičnim trenutkom na cestah, ki jih oblegajo številni navijači.
Martin Hvastija, nekdanji kolesar, danes pa strokovni sodelavec Kolesarske zveze Slovenije in strokovni komentator Toura na TV Slovenija, je dvakrat nastopil na Dirki po Franciji. »Tam sem ugotovil, da kljub izkušnjam na kolesu ne vem ničesar. Zato, ker je to najstarejša tritedenska kolesarska dirka, za katero so si organizatorji izmislili format tekmovanja, ki ga posnemata tako italijanski Giro kot španska Vuelta. Čeprav je Tour od Gira starejši samo štiri leta, pa je to začetna prednost, ki jo bo nemogoče uloviti. Vse je drugače in težje kot na drugih dirkah, in mislim, da bi se vsi kolesarji strinjali z menoj,« je prepričan.
Pravi, da je eden od dejavnikov, zaradi katerih je francoska pentlja najpomembnejša kolesarska dirka na svetu, tudi dejstvo, da je konkurenca tam najmočnejša in da je julij, ko je Tour na sporedu, kolesarski vrhunec sezone. »Na Tour odhajajo najboljši kolesarji, ki so v tem obdobju v najboljši formi,« pojasnjuje Hvastija, ki je tudi sedemkrat nastopil na Giru in Vuelti.
»Če že ne zaradi trase, pa je zaradi konkurence Tour najzahtevnejša dirka v sezoni in prav gotovo največji športni dogodek, ki je na sporedu vsako leto. Vsa druga večja tekmovanja, kot sta na primer svetovno prvenstvo v nogometu in olimpijske igre, so na sporedu periodično,« poudarja Hvastija.
Številka 1 tudi za sponzorje
Tour je številka ena v vseh pogledih – tudi v rangiranju na lestvici Mednarodne kolesarske zveze, kjer zmaga na Touru prinaša več točk kot zmaga na Giru in Vuelti. Verjetno je eden od razlogov ta, da ima Tour najdaljšo tradicijo in je bolj globalen v primerjavi z drugima dvema tritedenskima dirkama. Tako ju očitno dojemajo tudi sponzorji. Medtem ko ima Giro večinoma italijanske sponzorje, Tour podpirajo globalni sponzorji.
Morda tudi zato, ker se je Tour kot večetapna dirka prvi začel širiti izven meja Francije, ker so prvi začeli s TV-prenosi in ker ima cilj zadnje etape, Elizejske poljane v Parizu, s svojo prečudovito kuliso za televizijske kamere in fotografe poseben čar. Kulisa Milana, kjer se končuje Dirka po Italiji, se s tem ne more primerjati, poudarjajo poznavalci vseh kolesarskih dirk.
Zanimivo je, da so sponzorji tako zvesti Touru, ko pa je znano, da so dirko v preteklosti večkrat očrnili razni madeži. Na primer zlorabe, tudi dopinške, če se spomnimo samo nekdanjega vladarja francoskih cest, Lancea Armstronga, ki je kar sedemkrat zmagal na Touru, pa potem po razkritju dopinškega ozadja ostal brez vseh naslovov.
»Zdi se mi, da je razlog v tem, da so kolesarski napori, ki so jim kolesarji podvrženi v treh tednih in ki jih ves čas opisujemo kot peklenske, tako hudi, da ljudje razumejo, da so zahteve nenormalne. Mislim, da to pri ljudeh vzbuja strahospoštovanje, in morda ravno zato na kolesarje gledajo drugače. Verjetno so bolj tolerantni,« ugiba Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing iz agencije Sport Media Focus.
Moč televizije in družbenih omrežij
Veliko zaslug za to, da se je kolesarstvo približalo ljudem, nosi televizija. Navijači nekatere kolesarje častijo bolj kot ljubitelji tenisa častijo teniške igralce. »Strast med gledalci, ki so pripravljeni ogromno časa in energije vložiti v to, da vsaj za trenutek uzrejo kolesarsko karavano, je izjemna. To doživiš v redkokaterem športu, sponzorjem pa to prinaša sporočilo, da je Tour de France dogodek z zgodbo in je več kot zgolj športno tekmovanje. Kolesarstvo začenja mejiti na religijo in se v tem smislu močno približuje nogometu,« je prepričan Ambrožič. Pri tem je izpostavil tudi pomen družbenih omrežij, ki v zadnjem obdobju za popularizacijo kolesarstva prispevajo podoben zagon, kot ga je pred leti televizija.
