Velenje, 23. marca – NTK Tempo Velenje je ob svoji 50-letnici v sodelovanju z MO Velenje in Namiznoteniško zvezo Slovenije organiziral 34. državno prvenstvo v namiznem tenisu ter 5. državno prvenstvo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, oboje za člane in članice posamezno in v dvojicah. Za organizacijo tekmovanja so od tekmovalcev in spremljevalcev prejeli čisto desetko.
Tekmovanja v Rdeči dvorani si je ogledala tudi Andreja Ojsteršek Urh, selektorica moške namiznoteniške reprezentance. Tudi sama je bila igralka, pri 15 letih je bila vzporedno v mladinski in članski reprezentanci Jugoslavije. Po letih treniranja v tujini skupaj z možem Jožetom, jo je pot vodila nazaj v Slovenijo, kjer je bila aktivna v velenjskem in hrastniškem klubu. Zdaj ima za sabo že dve olimpijadi – v Tokiu in Parizu.

Najprej je komentirala državno prvenstvo: »Moram pohvaliti Velenje, v katerem sem prebila tudi zelo lepih sedem let kot trenerka. Organizacija tega državnega prvenstva je odlična, takšno redko kje vidim. Zame je državno prvenstvo vedno praznik našega športa.« Je opazila kakšne talente? »To je člansko državno prvenstvo, ampak vidim, da nastopajo tudi kadeti. Sploh izstopa Aleks Koren iz Cirkovc. To je naš petnajstletnik, nadobudnež. Že v kadetski reprezentanci imamo nekaj zelo perspektivnih mladincev v NTK Savinja, Miha Podobnika in Brina Vovka Petrovskega. Presenetljivo je tudi, da se vsako leto na državnem prvenstvu pojavijo tudi starejši igralci, praktično skoraj moja generacija. To so ljubitelji namiznega tenisa, ki jim pomeni vse, so trenerji in obenem igralci za svoje klube in mislim, da je prav tako. Če bi bilo tega še več, bi bil verjetno tudi nivo namiznega tenisa na bistveno višjem nivoju.«

Imamo dva top igralca

Na prvenstvu je manjkal naš najboljši igralec Darko Jorgič, ki je poškodovan. »Poškodba se vleče že dva meseca. Letos je pred njim še nekaj pomembnih turnirjev, tudi svetovno prvenstvo v Dohi in smo se odločili, da bo ta turnir izpustil, da poškodbo sanira,« pove selektorica in doda, da se je Darku to zgodilo prvič. »V celi 20-letni karieri se ni zgodilo, da bi kakšen turnir izpustil.«
Kot je poudarila, imamo v Sloveniji trenutno dva igralca med top 100. Darko Jorgič je trenutno 13. na svetu. »Deni Kožul se po poškodbi vrti med 80. do 90. mestom, njegovo mesto pa je še višje, vsaj po mojih ocenah, pa mislim, da se ne motim,« pove Andreja. »Potem imamo Petra Hribarja, ki nam je lani prinesel nastop na olimpijadi v Parizu. Če namreč on ne bi zmagal na določenih tekmah kot tretji igralec te ekipe, verjetno kot ekipa ne bi nastopali že drugič zapored na olimpijskih igrah, kar je za majhno Slovenijo izreden dosežek. Dva milijona nas je in kosati se s Kitajci, Korejci, Japonci, potem pa še z ostalim svetom ... Evropa je tako in tako že močna sama po sebi. Da smo danes 11. ekipa na svetu, si štejem res v čast,« je ponosna.
Upravičeno, saj se je Slovenija v mednarodnem merilu v namiznem tenisu, odkar je Ojsterškova nastopila kot selektorica za člansko ekipo, samo dvigovala in zdaj že kar nekaj let vztraja v tej poziciji. »Upam, da bomo še nekaj časa zdržali.«

Zdaj jo vprašajo za nasvet

Ne bi smelo biti vprašanje, pa vendar – kako se počuti kot edina ženska med moškimi? »Mislim, da ni v našem športu teh razlik ni, ker obstajajo tudi trenerke, ki vodijo ženske. Sem pa edina na svetu, ki vodim moške. Najprej so me gledali z začudenjem, ko so se začeli dobri rezultati, pa ni nihče več čudno gledal. Zdaj hočejo kvečjemu sodelovati z nami. Se že pogovarjamo, s kom bomo sodelovali na pripravah v mini ciklusu, ki ga imamo pred svetovnim prvenstvom. Trenerji kolegi me kličejo tudi iz Amerike, če bi lahko prišli k nam trenirat, s Hrvati redno sodelujemo, prav tako z Nemci, s Francozi.«
Pravi, da ne čuti nobene razlike, a v isti sapi doda, da mora verjetno v tem moškem svetu trikrat malo bolj pogledati, da ne butne kakšno neumno. »Samo sebe verjetno včasih postavim pred prevelik pritisk. Preveč se kontroliram, preveč grem morda v podrobnosti, ampak taka sem, drugače ne gre,« je iskrena ali samokritična.

Namizni tenis je za vse ljudi

Tekmovanje v Velenju je bilo tudi 5. državno prvenstvo za člane in članice s Parkinsonovo boleznijo. Zadnja tri leta se veliko govori o primernosti namiznega tenisa za vse generacije za ohranjanje zdravja oziroma dobrega počutja.
Tudi Andreja Ojsteršek Urh je to poudarila. »Lahko ga igrajo mladi, stari. Prideš v dvorano, vzameš žogice, loparček, na drugi strani imaš nasprotnika in igraš uro, uro in pol. Vse motorične, gibalne, vizualne sposobnosti delajo, morajo delati, sicer hodiš v kot po žogico. Sorodnica mojega moža ima to bolezen in je danes zmagala … Mislim, da društvo Trepetlika to zelo dobro dela, samo pohvale vredno.«