Mislinja, 17. februarja – V času zimskih šolskih počitnic, ki so ta teden za šolarje v vzhodni polovici države, prihodnji teden pa sledi preostali del Slovenije, bosta do 2. marca na smučiščih Kope, Rogla in Kranjska Gora pomoč slovenskim policistom tudi letos nudila dva hrvaška policista. Med 625 udeleženimi v smučarskih nesrečah pri nas v lanski sezoni jih je bila desetina s Hrvaške.
Novinarsko konferenco so na začetku zimskih počitnic pripravili na Kopah, kjer sta o dobrem sodelovanju slovenske in hrvaške policije spregovorila Boštjan Kavc, inšpektor v Sektorju uniformirane policije PU Celje, in Elvira Jakopinec Lacković, predstavnica ravnateljstva hrvaške policije. Govorca sta si bila edina, da je tovrstno sodelovanje izjemno dobrodošlo. Mnogi hrvaški turisti, ki zimske počitnice izkoristijo za obisk slovenskih smučišč, so veseli, da imajo na smučiščih hrvaške policiste.
Red zagotovi upravljavec, odgovorni so tudi smučarji
V zvezi z varnostjo na smučiščih je inšpektor Kavc izpostavil, da Zakon o varnosti na smučiščih določa, da mora upravljavec smučišča na smučišču zagotoviti tak red, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju odgovornosti smučarjev. To neposredno zagotavljajo nadzorniki v okviru pooblastil, ki jih imajo po zakonu. Nadzornike mora zagotoviti upravljavec smučišča. Postopke zoper smučarje, ki smučajo pod vplivom alkohola, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, pa izvaja zgolj policija.
Globe za prekrške v zvezi z varnostjo na smučišču so opredeljene v 11. poglavju Zakona o varnosti na smučiščih in so odvisne od teže storitve posameznega prekrška in za smučarja znašajo od 400 do 800 €, za hujše prekrške pa je predviden tudi ukrep prepovedi smučanja in odvzem smučarske vozovnice za isti dan brez povračila.
Na smučišču nismo sami
Boštjan Kavc je spomnil, česa smučarji na smučiščih ne smejo početi:
- zadrževati se na zoženih ali nepreglednih delih smučarske proge,
- smučati v času, ko je smučišče ali del smučišča zaprto,
- smučati izven prog, po neurejenem smučarskem prostoru,
- izvajati skokov na progi, razen na delu, kjer je to dovoljeno,
- smučati po vlečni poti vlečnice ali tako, da ogroža varnost ostalih na vlečnici,
- postavljati, prestavljati ali odstranjevati znake in naprave na smučišču,
- onesnaževati smučišča in okolice,
- voditi pse in druge živali po smučarski progi, smučati pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Največ poškodb med mladimi
IRSNZ za smučarsko sezono 2023/24 v evidenci vodi 606 zapisnikov o nesrečah na 22 slovenskih smučišč, v katerih je bilo udeleženih 625 oseb. V nesrečah se je 40 oseb poškodovalo huje, 514 oseb pa lažje. 72 % udeleženih v nesrečah je bilo slovenskih državljanov.
Med tujimi državljani je bilo v nesrečah udeleženih največ hrvaških državljanov, in sicer 10 %. Po starosti je največji delež udeležencev v nesrečah na smučiščih starih od 11 do 14 let, slaba polovica vseh udeležencev je bila mlajša od 20 let. Najmlajši udeleženec je bil star 4 leta, najstarejši pa 86 let.
Kot najpogostejši vzrok za nastanek nesreč na smučiščih je v zapisnikih navedeno pomanjkljivo smučarsko znanje, najpogostejša poškodba (tretjina primerov) pa je zvin, v največ primerih so si ponesrečenci poškodovali koleno.
