Velenje, 18. januarja – Društvo modelarjev Modelar Velenje je leta 2023 praznovalo 60-letnico delovanja, preteklo soboto pa so se njegovi najstarejši člani in podmladek s svojimi modeli čolnov, letal, jadrnic, motorjev, helikopterjev, avtomobilov na daljinsko vodenje … predstavili v Velenjki. Tehnični vodja je Janez Melanšek, ki je bil pred tem predsednik društva, zdaj pa ga vodi Stane Hočevar.
Janez Melanšek je najprej poudaril, da v društvu pogrešajo mlade, a so prepričani, da jih bodo z leti znova pridobili. Sedanji člani, tisti najstarejši s skoraj 60-letnim stažem, so začeli kot otroci, osnovnošolci. Kaj je tisto, zaradi česar je modelarstvo zanimivo?
»Nas je ta hobi ‘zastrupil’ že od mladih nog. Pritegnilo nas je ustvarjanje modelov, potem druženje, zabava ter tekmovanja in srečanja z drugimi modelarji po celotni tedanji Jugoslaviji, kjer smo primerjali svoje izdelke in se hkrati učili. Bili smo posebej ponosni na kakšen model ali na kakšno tekmovanje, na katerem smo se izkazali,« odgovarja Melanšek.
Poceni ali drag šport?
V Velenju so med letoma 1996 in 2004 organizirali svetovna prvenstva z ladijskimi modeli na daljinsko vodenje pod imenom Naviga. Zdaj tradicijo ohranjajo vsako leto prvi vikend v juniju, ko organizirajo mednarodno tekmovanje za pokal svetovne zveze za modelarstvo, ki se ga udeleži okoli 60 tekmovalcev, povprečno iz 11 držav.
S svojimi ladijskimi modeli trenirajo in tekmujejo na Velenjskem jezeru, seveda zaradi varnosti in velikega števila kopalcev ne v glavni kopalni sezoni. Pozimi delajo, torej izdelujejo modele, vgrajujejo motorje za daljinsko vodenje, barvajo …
Kako nastajajo modeli? Od začetka ročno ali gre za sestavljanje kit modelov, pri čemer kupiš sestavne dele v trgovini in jih sestaviš?
Stane Hočevar pojasni: »Včasih smo začeli čisto od začetka, od kosa lesa, narediti je bilo treba model, šablono, kalup, in čar je bil v tem, da si to sploh naredil. Zdaj pa lahko model sestaviš iz narejenih sestavnih delov ali uporabiš kalupe.”
Še vedno pa ostajajo ročno delo, natančnost, potrpežljivost in zbranost, ker potem model deluje, vozi brez napak. Zato je ta hobi tako zanimiv in lep. Danes je modelarstvo, vsaj osnovno, cenejše in ga lahko starši omogočijo vsakemu otroku, ki pokaže interes. Ni pa tako kakovostno in ustvarjalno. Če gre za tekmovalne modele, je šport drag. V Sloveniji so društva, ki se ukvarjajo z modelarstvom, v Ljubljani, Kopru in Velenju, obstajajo pa tudi avtomodelarska društva, kar je druga dejavnost.
Delo z rokami je ustvarjalno
Tako kot Stane Hočevar je tudi Janez Vodovnčnik član društva Modelar že 59 let. Kako je lahko človek skoraj šest desetletij zvest enemu društu? Kaj ga veže nanj, kaj ga privlači?
»To delam že od malega in začel sem kot učenec 1. razreda osnovne šole pri znanem umetniku in učitelju tehničnega pouka Arpadu Šalamonu. Takrat sem bil star 7 let, uradno pa sem član društva od 8. leta starosti. Toliko kot midva s Stanetom je član društva tudi Avgust Škoflek, mi smo najstarejši člani. Ko sem končal srednjo šolo, sem opravil tudi mentorski tečaj za avio in brodo modelarstvo. To je bila odskočna deska, da sem začel samostojno ustvarjati z mladino. Nekateri od njih so danes res dobri podjetniki, pravilno usmerjeni v naravoslovne poklice, in to je bil cilj vsega.”
Danes primanjkuje interesa, vzgibov, da bi mlade odtegnili od telefonov in jih pripeljali v tako aktivnost ali v društvo, da delajo z rokami kaj drugega, kot brskajo po telefonu. Kako o tem razmišlja Vodovnčnik? “Bilo bi najboljše, da začnemo po starem principu ustvarjati nove delavnice za naravoslovne poklice. Modelarstvo je namreč sestavljeno iz več panog: lesarstva, elektronike, konstruktorstva, uporabe kovinskih sestavnih delov. Vse te dejavnosti lahko otroke usmerijo v poklic, na primer za lesarja, orodjarja, strugarja, brusilca, elektrikarja, nauči jih uporabe različnih orodij. Danes nam teh ročnih mojstrov občutno primanjkuje,« razmišlja Vodovnčnik in tako razloži, zakaj so društva, kot je modelarsko, zelo pomembna tudi danes.
